Krofi so verjetno eden od najbolj prepoznavnih in razširjenih spremljevalcev pusta v Sloveniji, a kljub svoji veliki popularnosti niso edini. Nekoč so na primer na Dolenjskem poznali le kašnato potico, ki jo zdaj nadomešča ocvirkovka ali špehovka, ki se je do danes ohranila kot obvezna jed za pusta. Pri tem pa ima v Dobrepolju v tem obdobju svojo vlogo štula. Tradicionalna jed iz teh krajev, ki so jo pripravljali na debeli četrtek, je jed iz prosene kaše, v kateri se kuha prekajeno meso, ob tej pa lahko tudi klobasa. V kašo dodajo koščke mesa ter jo nato spečejo v vlečenem ali kvašenem testu. Samostojno jed, ki jo je mogoče jesti toplo ali hladno, v Dobrepolju še vedno pripravljajo.

Nada Lunder, prostovoljka iz Zavoda za kulturo in turizem Parnas iz Velikih Lašč, ki vodi tudi delavnice kuhanja štule, pravi, da je pri pripravi te pustne jedi pomembno, da kaše in riža ne kuhamo v preveč tekočine, saj mora biti vse skupaj gosto, ko je kuhano. Prav tako pa bodimo tudi pozorni, da kaše in riža ne razkuhamo.

Predajanje tradicije

»V Dobrepolje smo se priselili pred 33 leti in pred tem štule nisem poznala. Pripravo štule me je naučila starejša Dobrepoljka, pokojna Milka Padar,« o prejemanju tradicije pravi Nada Lunder. Sama je skozi prakso recept nadgradila in nadevu dodala majaron, kar da jedi poseben okus. »Nekateri kašo še vedno kuhajo v vodi, v kateri se je prej kuhala krača. Ker nimam domačega suhega mesa, jo raje skuham na vodi in nato dodam malo svinjske masti,« kuharske rešitve še posreduje sogovornica.

Včasih, ko so bile »na voljo le lokalne sestavine, ki so zrasle na domačih njivah, so za štulo uporabljali le proseno kašo. Zdaj pa se riž dodaja, da je nadev bolj povezan,« spremembe jedi pojasnjuje Nada Lunder. Pri čemer je treba uporabiti riž za nadeve in narastke.

Pustna jed iz pražita

Ena od osrednjih sestavin pustne štule je proso, ki sodi med pražita. Uživali so ga namreč že v davni preteklosti, v kameni in bronasti dobi, ter tako poleg lana sodi med najstarejše kulturne rastline. Vidno mesto v slovenski kulinariki proso zaseda tudi v Prekmurju. Nepogrešljiv je v bujti repi – kisli repi s proseno kašo in svinjskimi rebri, ki spremlja koline, čeprav jo je mogoče postreči tudi kot samostojno jed in jo pripraviti v veganski različici.

Za proso velja, da ima izjemne prehranske lastnosti in da človeško telo zelo krepi. Ne vsebuje glutena, z vlakninami pa blagodejno vpliva na prebavo ter ureja črevesno floro. Vsebuje tudi silicijevo kislino, zaradi katere je naša koža lepša, lasje, zobje in nohti pa močnejši. Pospešuje tudi odvajanje odvečne vode, s tem pa tudi strupov iz telesa. Priprava prosa je enostavna, saj je v vreli vodi skuhan v 10 do 15 minutah. Narediti ga je mogoče v slani ali sladki različici, za zajtrk, kosilo ali večerjo, kot samostojno jed ali prilogo. Mogoče ga je dodati tudi k enolončnicam ali juham.

1 suha krača ali vratovina
¼ kg prosene kaše
¼ kg riža
1 žlica maščobe (svinjska mast)
4 stroki česna
sol, poper
majaron
vlečeno testo
jajce

Kračo skuhamo in ko se ohladi, jo narežemo na koščke. Proseno kašo in riž dobro operemo in stresemo na razgreto maščobo. Zalijemo z vodo v razmerju 1:2 in napol skuhamo.

Ko se kaša z rižem malo ohladi, dodamo na koščke narezano kračo, sesekljan česen, poper, majaron, sol in dobro zmešamo. Po namaščenem pekaču razgrnemo vlečeno testo, ki naj gleda čez rob pekača in nanj naložimo pripravljen nadev. Robove testa zapognemo čez nadev in po vrhu premažemo s stepenim jajcem. Štulo pečemo 25 minut na 180 stopinj Celzija.