Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Na veliko noč se vsi kristjani zberejo v cerkvah, da praznujejo Kristusovo vstajenje od mrtvih. Po krščanskem izročilu in zapisu v Bibliji so Jezusa Kristusa na veliki petek križali, tretji dan po tem, na nedeljo (ponoči oziroma ob prvem jutranjem svitu), pa je Kristus vstal od mrtvih in s tem odrešil svet. Ravno zaradi tega ta dan tudi poimenujemo velika noč. V drugih evropskih državah so za ta dan prevzeli kar staro hebrejsko ime "pasha" in ga prilagodili svojemu narečju. Pasha pomeni "obed" ali "jagnje", ki je prastar simbol pomladi in astrološko sovpada s simbolom ovna (Aries). Kasneje je postalo jagnje simbol za Kristusa, ki se je žrtvoval za ljudstvo.
Velikonočna tradicija se v veliki meri od države do države razlikuje. V začetku so se kristjani postili v ponedeljek in četrtek, kasneje pa so spremenili dneve postenja v sredo in petek. To so spremenili zato, ker naj bi bil na sredo Kristus izdan, v petek pa križan. V kasnejšem obdobju se to postenje podaljša na cel teden, še nekoliko kasneje pa na 40 dni. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post (brez uživanja mesa in mesnih izdelkov), na veliko soboto pa se velikonočne dobrote blagoslovijo (žegnajo), te se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Na velikonočno nedeljo se po različnih krajih v Sloveniji odvijajo vstajenjske procesije, na čelu katerih kristjani nosijo vstalega Jezusa.
Velikonočne butarice.FOTO: okusno.je
Velika noč je premakljiv praznik. Določeno je, da se velika noč praznuje prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. V odvisnosti od datuma velike noči je tudi praznovanje pusta. Velikonočni krog se prične s pepelnično sredo (46 dni pred veliko nočjo; prvi postni dan) in traja do velike noči. Pred veliko nočjo je veliki teden in v njem cvetna nedelja, ko v cerkev nosimo blagosloviti šopke ali butarice. Butarice so značilne bolj za ljubljansko območje in so narejene iz umetno pobarvanih oblancev in nekaj svežega rastlinja, največkrat iz ciprese ali bršljana. Drugje po Sloveniji pa dajo blagosloviti različne cvetne šopke ali celo sadje.
Žegnanje SelnicaFOTO: Jani Dolinšek
Na veliko soboto v slovenskih domovih ponavadi barvamo in okrašujemo jajca (pirhe), ki jih še isti dan skupaj s hrenom, šunkoin poticoodnesemo v cerkev na blagoslov. V krščanskem izročilu naj bi jajca predstavljala Kristusovo kri, hren njegove žeblje s križanja in trpljenje, velikonočna šunka predstavlja Kristusovo meso, potica pa je njegova krona.
UIVsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
