Velika noč je poleg božiča največji krščanski praznik. Praznovanje traja ves teden, začenši s cvetno nedeljo, konča pa se na praznični velikonočni ponedeljek. Tudi neverni radi praznujejo, saj gre po stari tradiciji za praznik pomladi, veselimo se okraševanja stanovanja in izdelave pirhov.  Praznična miza se šibi pod tradicionalnimi dobrotami, posebna pozornost pa je namenjena pripravi pirhov. Pobarvana trdo kuhana ali spihana jajca so namreč eden najbolj prepoznavnih simbolov velike noči in imajo močan simbolni pomen. Pirh ali velikonočno jajce je tradicionalen velikonočni okrasek, ki ne sme manjkati na nobeni velikonočni mizi. Obenem predstavljajo tudi odlično priložnost, da se ob barvanju zabava cela družina. Tradicionalno bi jih sicer morali krasiti na veliko soboto, a se nekateri ustvarjanja lotijo že kakšen dan prej.

Tradicija okraševanja in podarjanja jajc v času velikonočnih praznikov sega že v predkrščanske družbe, saj naj bi raziskovalci v Afriki našli sicer primitivno okrašeno nojevo jajce, staro več kot 60 tisoč let. Zakaj točno so jih začeli okraševati in barvati, ni povsem znano, strokovnjaki pa pravijo, da je šlo najverjetneje za poudarjanje posebnosti in drugačnosti v vsakdanjem življenju. Jajce je sicer prastari simbol življenja, rodovitnosti in plodnosti, ki se pojavlja v skoraj vseh svetovnih religijah. V njem so simbol novega, mladega življenja videli že Perzijci, Galci, Grki in Rimljani in ga povezovali s pomladnim prebujanjem narave.  Ko je v zahodnem svetu krščanstvo postalo priljubljena religija, se je simbolika jajca tako odlično ujela s simboliko Kristusovega vstajenja od mrtvih in ponovnega rojstva. Tako so tudi sodobne družbe začele jajca ob tem prazniku lično okraševati in podarjati prijateljem ter družini.

Po navedbah nekaterih poznavalcev naj bi zgodnji kristjani jajca barvali zgolj z rdečo barvo – kot taka naj bi namreč simbolizirala kri, ki jo je Kristus prelil med križanjem in njegovo prazno grobnico. Legenda pravi, da naj bi Marija Magdalena tri dni po smrti obiskala Jezusov grob, s seboj pa naj bi imela košarico kuhanih jajc, ki jih je nameravala porazdeliti med žalujoče ženske. Ko je videla, da je kamen, s katerim je bila zapečatena grobnica, odmaknjen, izginilo pa je tudi Jezusovo telo, naj bi jajca v košari pordečela. V drugi različici zgodbe naj bi Marija, Jezusova mati, na veliki petek prisostvovala križanju svojega sina, s seboj pa naj bi imela nekaj jajc. Od tu naprej se zgodba razvija v več smeri: bodisi je Kristusova kri kapnila na jajce in ga obarvala rdeče, bodisi je Marija v joku prosila vojake ob križu, naj bodo milostni do njenega sina in jim v znak hvaležnosti ponudila jajca, na katera so kapljale njene solze in jih obarvale rdeče. Kakor koli že, poznejše krščanske kulture so prevzele tradicijo barvanja pirhov v rdečo barvo in jo ponekod ohranile vse do današnjih dni. Kako lahko pirhe danes povsem naravno odenete v živahen rdeč odtenek, si poglejte TUKAJ!

Izraz pirh je soroden izrazu piros, kar v madžarščini pomeni rdečo barvo, v grščini ogenj, češka beseda pyrěti pa pomeni pordeti. V Prekmurju pirhom pravijo remenice, kar izhaja iz besede rúmen, kar v prekmurskem narečju pomeni rdeč. Rdeča barva ima sicer nasploh prav poseben pomen, saj poleg krvi simbolizira tudi sonce, energijo, ogenj, ljubezen, srce, obnovitev življenja, zdravje, moč in vero. Včasih so jajca barvali samo z naravnimi barvami. Že v srednjem veku so jajca barvali tako, da so jih kuhali s čebulo, da so dobila zlat odtenek. Pobarvano in okrašeno jajce so na koncu namazali še z mastjo, da se je lepo svetilo. Edvard I. pa je leta 1290 celo naročil, da se 450 jajc prekrije s tanko plastjo zlata in se jih podari kot velikonočno darilo.

Z leti so se na trgu pojavila tudi bolj sladka, čokoladna jajca. Prvega so v komercialne namene izdelali leta 1873 v Veliki Britaniji v čokoladnici Fry and Sons. Pred tem so se ljudje obdarovali s praznimi jajci, narejenimi iz kartona, ki so jih napolnili z darilci. Dve leti pozneje je John Cadbury ustvaril prvo lastno velikonočno jajce, od leta 1892 pa so v podjetju proizvajali že 19 različnih linij, narejenih iz temne čokolade; pozneje so se jim pridružila tudi kremasta polnila. Danes so trgovine že mesec ali dva pred veliko nočjo bogato založene s pisanimi čokoladnimi jajci (in velikonočnimi zajci) različnih velikosti, oblik in polnil. Največje naj bi bilo leta 2011 narejeno v Italiji – v višino je merilo kar dobrih 10 metrov, tehtalo pa več kot sedem ton.

Bogata tradicija slovenskih pirhov

A ne glede na privlačnost čokoladnih jajčk, lično okrašeni pirhi na Slovenskem še vedno igrajo pomembno vlogo pri praznovanju velike noči. Navsezadnje se lahko pohvalimo z bogato tradicijo in različnimi tehnikami barvanja jajc, ki se od pokrajine do pokrajine razlikujejo tako po imenu, kot po značilnih motivih in načinih izdelave. Med najbolj znanimi so zagotovo belokranjske pisanke (način priprave je opisan TUKAJ!), ki so jih ženske tradicionalno začele okraševati že v dolgih zimskih nočeh. Čudovite ornamente, narejene z raztopljenim čebeljim voskom in praskanjem s pisačem, s pomočjo katerega so ustvarjale značilne vzorce v črni in rdeči barvi, so na izpihana jajca (skozi majhni luknjici, narejeni na zgornji in spodnji strani lupine, so odstranile rumenjak in beljak) nekoč ustvarjala zlasti dekleta, nanje pa pisala posvetila fantom. Dekle namreč ni smelo fantu z besedami povedati, da ga ima rado, zato je svojo ljubezen izlilo na pisanico in jo tako spremenilo v drobno ljubezensko pisemce.

Doma se najbrž ne boste lotili nobene izmed zgoraj naštetih tradicionalnih oblik okraševanja, saj zahtevajo veliko časa in so povečini narejena iz izpihanih jajc, ki so mišljena bolj za okras. A tudi sami se lahko barvanja in okraševanja pirhov lotimo na različne načine. Jajca lahko trdo skuhamo in jih nato pobarvamo ter po želji okrasimo s flomastri, vodenimi barvicami ali voščenkami, okrasimo s servietami, lahko pa jih tudi že skuhamo v barvilu. Domišljiji damo prosto pot in se lotimo tradicionalnega barvanja, batik tehnike, praskanja, servietne tehnike, nanje lahko lepimo čipke, gumbe, kamenčke, semena ali štance, naredimo mozaike, z gobo ustvarimo edinstvene vzorce, slikamo z akvareli, lahko jih okrasimo z lističi in perjem, poštempljamo s štampiljkami ali nanje napišemo sporočilca, jih polepimo s pisanimi nalepkami ali okrasimo s svetlečimi bleščicami.

Če se odločimo barvati z jedilnimi barvami iz trgovine, se moramo držati navodil, ki so zapisana na embalaži barve. Ob tem pri Zvezi potrošnikov Slovenije poudarjajo, da je ponudba industrijskih barvil sicer pestra, a bi morali biti pri kupovanju bolj kot na barvne odtenke biti pozorni na to, katere snovi vsebujejo. Večina teh barvil namreč vsebuje sintetična in zdravju škodljiva azobarvila. Jedilno bravo sicer lahko pripravimo tudi sami tako, da dve žlici barve za živila zmešamo z dvema čajnima žličkama kisa ter prelijemo z 2 decilitroma vode ter v tej zmesi namakamo sveže kuhana jajca do želenega barvnega odtenka. Še najbolje se vam bodo pobarvala jajčka, ki so še zelo vroča. Tudi barva se bo lepše prijela, če jo boste razmešali v vroči vodi. Pred barvanjem lahko jajca ovijete z elastikami, poslikate s pasteli ali voščenkami ter tako poskrbite za edinstvene vzorce. Za lepši lesk lahko po barvanju uporabite nekaj kapljic oljčnega olja ali pa košček slanine.

Sicer pa v zadnjih letih ponovno postaja vse bolj moderno barvanje pirhov z naravnimi barvili. Postopek pridobivanja teh barv je v nekaterih primerih nekoliko dolgotrajnejši, jajca pa pogosto niso obarvana povsem enakomerno, a naravno je le naravno, poleg tega pa se ob tem lahko zabava in druži vsa družina. Najbolj znano naravno barvilo so zagotovo čebulni olupki – bodisi rdeči, bodisi rjavi. Podrobnejši način priprave vam ponujamo TUKAJ! A čebula še zdaleč ni edino živilo v domači kuhinji, ki ga lahko uporabimo za barvanje pirhov. Živahno rumeno barvo lahko dobimo tudi, če jajca trdo skuhamo (20 do 30 minut) v kumini, kamilicah, ognjiču, pomarančnih olupkih ali kurkumi, izjemno zdravilni azijski začimbi, ki jo imamo tako rekoč vsi v domači kuhinji. Postopek je enak kot pri pirhih s čebulnimi olupki, le da v vodo vsujemo kurkumo (vsaj 4 jedilne žlice) in 2 žlici kisa, ter kuhamo dobrih 30 minut. Končna barva pirhov je odvisna od barve lupine in količine dodane kurkume, a običajno je govora o rumenih do zlatih pisanicah. Oranžna jajca bomo dobili, če jih obarvamo s čilijem v prahu (postopek priprave je podoben kot pri kurkumi) ali nastrganim korenjem.

Pravilno shranjevanje pirhov

Tradicionalno velikonočno pojedino poleg pirhov, ki simbolizirajo kaplje Jezusove krvi, sestavljajo še hren, ki predstavlja ostrino žebljev, s katerimi so Kristusa pribili na križ, velikonočni kruh in/ali potica kot simbol trnove krone ter kuhana šunka, ki predstavlja Jezusovo telo. Nekateri v žegenjski cekar dodajo še klobase, ki naj bi simbolizirale vrvi, s katerimi je bil Kristus zvezan, in pomarančo, ki predstavlja gobo, namočeno v kis, s katero so mu vlažili usta, ko je bil pribit na križ. Samih pirhov najbrž ne boste zaužili takoj, ko jih naredite, zato pri Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, naj jih zaradi mikrobiološke varnosti najpozneje dve uri po kuhanju shraniti v hladilnik. Poleg tega prehranski strokovnjaki opozarjajo, da jih ne smemo shranjevati v nedogled – pisanice bi naj porabili v največ sedmih dneh po izdelavi.