Velika noč (tudi vazem, vuzem, vuzam, vezom ipd.) je poleg božiča največji in najstarejši krščanski praznik, ko se kristjani zberejo v cerkvah, da praznujejo Kristusovo vstajenje od mrtvih. Datum velike noči ni stalno določen v koledarju, ampak ga moramo vsako leto računati po luninem koledarju. V zvezi s praznovanjem velike noči v bistvu ne moremo govoriti zgolj o enem dnevu, ampak kar o obdobju, ki traja vse od srede po pustnem torku (t. i. pepelnična sreda) do velikonočne nedelje. Tako bi lahko rekli, da se velika noč začne s postom in konča ob bogato obloženi mizi, na kateri ima prav posebno mesto meso, ki se mu je bilo med postom treba odreči. Post lahko traja štirideset dni (od pepelnične srede do velike noči) ali se ga držimo zgolj na veliki petek pred veliko nočjo.

Do velike noči imajo gospodinje veliko opraviti: hiša mora biti pospravljena od kleti do podstrehe, okna pomita, perilo oprano in prelikano, pripravljene pa morajo biti tudi številne jedi. In prav velikonočne jedi imajo pomembno mesto v velikonočnem praznovanju. Če bi velikonočni zajtrk začeli drugače kot s potico, šunko, pirhi in hrenom, bi bilo nekaj zelo narobe. Seveda se ni treba tako zelo strogo držati tradicije in lahko kakšno jed tudi dodamo, jo postrežemo za kosilo ali na velikonočni ponedeljek. Pomembno je zgolj to, da se družina zbere ob bogato obloženi mizi in uživa ob dobri domači hrani!