Sveti Miklavž ali sv. Nikolaj je eden od najbolj priljubljenih svetnikov, s katerim je povezano obdarovanje otrok. Po najbolj znani legendi o tem svetniku, ki smo ga Slovenci po svoje preimenovali kar v Miklavža, je rešil tri hčere revnega moža sramotne usode, ko jim je ponoči skozi okno prinesel tri zlata jabolka in jim tako priskrbel potrebno doto. Zaradi te legende mu otroci še danes nastavljajo razno posodje, da jim prinaša darove.
Miklavž otroke vsako leto obišče na svoj god, 6. decembra. Na predvečer njegovega godu (s 5. na 6. december) otroci po običaju na okenske police oziroma mize postavijo peharje ali krožnike. Naslednji dan jih v njih čakajo presenečenja. Pridne otroke Miklavž obdari s sladkimi darili, poredne otroke pa čaka šiba (miklavževka). No, vsaj tak je običaj.
V povezavi s kupovanjem daril za Miklavža in praznovanjem samega dneva, so se v večjih krajih in mestih kmalu pojavili Miklavževi semnji. V Ljubljani so leta 1859 na stojnicah z belimi platnenimi strehami prodajali piškote, "mandolat", turški med, pomaranče, "lizike" iz orehov, medu in karamelnega sladkorja, igrače, medeni kruh, medenjake ipd.
Danes trgovine okrog Miklavža kupce privabljajo z Miklavževimi akcijami in popusti za igrače in sladka darila, kot so bomboni, čokolade, testeni ali sladki parklji ter čokoladni Miklavži. Najlepši Miklavži in parklji pa zagotovo pridejo iz domače pečice. Če bi tudi vi v vaš dom radi vnesli nekaj tradicije, vam svetujemo, da otroke obdarite z okusnimi domačimi dobrotami. To jim bo zagotovo pričaralo nasmešek na obrazu. Ponujamo vam nekaj idej:
≈ sladki parklji,
≈ kvašeni angelčki,
≈ angelček,
≈ medeni možje,
≈ sladki miklavži,
≈ hrustljavi piškoti,
≈ orehovi polži,
≈ medenjaki z mandlji,
≈ medeni srčki,
≈ mafini s figami in mandlji,
≈ kvašeni mafini s suhim sadjem,
≈ kvašen sadni kruhek,
≈ lizike.
