Nekoč je bil pust pomemben praznik, ko so naši predniki s posebnimi obredi, ki so vključevali tudi šemljenje oz. maskiranje, iz dežele podili zle zimske duhove in klicali toplo pomlad. Za praznovanje so bile predpisane tudi posebne, obredne jedi, s katerimi so naši predniki poskušali vplivati na rodovitnost zemlje. Polni krožniki in bogata hrana naj bi prinesli obilno letino, hkrati pa so si na ta način nabrali tudi nekaj zaloge, da so se lažje lotili dolgega, 40-dnevnega posta, ki je trajal vse do velike noči.
Poglejmo si, kaj po običaju za pusta pri hiši nikakor ne sme manjkati:
Svinjsko meso je bilo včasih znamenje blagostanja in sreče. V četrtek pred pustom (t. i. mali pust ali debeli četrtek) so postregli predpisano obredne jed: prekajeno spodnjo čeljust ali svinjski rilec v ričetu. O tem običaju priča tudi pregovor: "Danes je ta mal pust, ko se kuha čeljust.“. Vodi, v kateri se je kuhala čeljust, so rekli "suha župa“ in v njej skuhali kašo, zraven pa postregli krompir in zeljnato solato. Pripravili so tudi posebno potico (t. i. "štulo“) iz kvašenega testa, ki so jo nadevali s kuhano kašo in suhim svinjskim mesom. Lahko se držite starih običajev ali pa pripravite kakšen drug kos svinjskega mesa. K svinjskemu mesu, na primer k pečenemu svinjskemu kareju ali pečenemu svinjskemu plečetu, pa se lepo priležejo kislo zelje ali kisla repa in smetanov hren.
♦ Ocvirkova potica ali špehovka
Veliko starejša pustna jed kot krofi je ocvirkova potica ali špehovka. Nekdaj so na pustni torek gospodinje tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Ponekod po Sloveniji so na pustni torek obredna jed tudi žlikrofi, narejeni iz ajdove ali bele moke.
Krofi ali bobi so najbolj znana in priljubljena pustna jed, ki si jo za pusta vsekakor moramo privoščiti. Narediti lepe in okusne krofe, pa ni ravno najbolj enostavno, saj morajo imeti krofi lepe "kranceljne" (venčke); če so bili krofi brez njih, je bila to nekdaj prava sramota za gospodinjo. Krof mora biti torej lepo okrogel, z lepim "kranceljčkom", testo pa prožno, mehko in rahlo. Recept za pripravo pravih pustnih krofov najdete TUKAJ, vse trike in nasvete pa TUKAJ. Kdo si je izmislil krofe, ni popolnoma jasno. Dunajčani zasluge za izum krofov pripisujejo dunajski pekovki Ceciliji Krapf, ki je že okoli leta 1690 cvrla krofe; drugi trdijo, da so krofe z veseljem jedli že stari Rimljani. Stara zgodba pravi, da je krofe po nesreči izumila neka zelo zaljubljena kuharica, ki je med kuhanjem namesto o jedeh razmišljala o svojem ljubčku in po nesreči testo namesto v peč stresla v vročo mast.
Krofe pa ne poznamo samo Slovenci, ampak jih poznajo tudi drugod po svetu, seveda pod drugimi imeni (berlinerji, francoski pustni kvadratki, danski krofki, donuts, krapfen, munkki itd.).
♦ Še nekaj priljubljenih pustnih receptov ...
► Kvašeni flancati
► Jogurtove miške
► Miške z rozinami
... in starih pustnih vraž
►Če se za pusta ne bomo najedli krofov, se poleti ne bo sušilo seno!
►Če so na pustni torek krofi slabo pečeni, repa jeseni ne bo debela.
►Čim bolj mastna je špehovka, tem boljši je gnoj, ki ga kmetje na ta dan zvozijo iz hleva.
V času pusta se je treba do sitega najesti, saj lahko le na ta način življenje prinese bogato letino, četudi je sicer revščina pri hiši. Če pa ni tako, si še vedno lahko zapojete staro koroško pesem:
»Hopsasa, drajsasa, pustna nedelja,
lan sem bil krofov sit, letos pa zelja …«
Kaj pa vi najraje pripravite za pusta hrusta? Imate kakšen zanimiv pustni recept? Pošljite nam ga in z veseljem ga bomo objavili! Recept lahko oddate TUKAJ. Lahko pa se nam pridružite na naši Facebook strani. To storite s klikom na
