Po tradiciji pustne dneve slavimo s šemljenjem in z dobrimi ter precej obilnimi jedmi. Vsaka pokrajina ima ob prazniku norčij svojo pustno šego in seveda tudi svoj praznični jedilnik. Vendar pa so skoraj povsod na mizi kislo zelje ali repa, kuhana ali pečena svinjina, prekajeno meso, različne slane potice (na primer špehovka) in ocvrte sladice, kot so na primer krofi, flancati ali miške. In prav krofi so tisti, ki zagotovo ne smejo manjkati na praznični mizi.
Nekdaj so se krofi za pusta pripravljali v vsaki hiši. Gospodinje so med seboj celo tekmovale v tem, kateri krofi imajo lepše “kranceljne“ oziroma venčke – če so bili krofi brez njih, je bila to nekdaj prava sramota za gospodinjo. Čeprav so značilni za prav vse slovenske pokrajine, se po različnih koncih nekoliko razlikujejo: v nadevih, po obliki ali po imenu. Gorenjska pozna bobe, Zgornja Savinjska dolina krafeljce, Štajerska krapče, v Prlekiji pa poleg hajdinskih krapcev (ajdovi krofi) poznajo tudi jajčeve in kraljeve krape. Krofi pa niso značilni samo za Slovenijo, temveč jih poznajo tudi drugod po svetu. Pa naj bodo to nemški berlinerji, ameriški donatsi (doughnutsi) ali finski munkki. Če ste se odločili, da boste letos sami spekli krofe, vam v nadaljevanju ponujamo nekaj koristnih nasvetov.
► Za pripravo krofov uporabimo dobro moko, ki jo na začetku priprave presejemo. Najboljša je pšenična gladka moka ali pa mešanica ostre in gladke moke.
► Tekočina, ki jo uporabimo za pripravo krofov, je lahko navadno mleko ali pa mešanica mleka in vode.
► Za vzhajanje testa najpogosteje uporabljamo kvas. Del kvasa lahko po želji nadomestimo s pecilnim praškom - testo bo lepše vzhajalo, krofi pa bodo po peki tudi bolj prožni.
► Testo za krofe rahlo solimo. Dodatek soli v moki izboljša lepek in ta pri gnetenju testa vpije več tekočine. Vzhajano testo brez soli tudi težko obdrži obliko.
► V testo za krofe navadno dodamo tudi jajca. Večinoma uporabljamo samo rumenjake, saj beljaki testo izsušijo.
► Če želimo, da je testo bolj rahlo in luknjičasto, ga moramo večkrat vzhajati in pregnesti, saj s tem iz testa iztisnemo ogljikov dioksid. Pazimo, da pri gnetenju testa ne dvigujemo preveč visoko, da vanj ne vtepemo preveč zraka, zaradi katerega bi v testu lahko nastale (pre)velike zračne luknje.
► Krofe cvremo v veliki količini maščobe. Maščoba za cvrtje mora biti ogreta na 160 do 180 stopinj Celzija. V prevroči maščobi se testo prismodi, v premalo vroči maščobi pa testo vpije preveč maščobe. Da se nam olje pri cvrtju ne bo toliko penilo, vanj natrosimo malo soli.
► Če krofov med vzhajanjem nismo obračali, je pomembno, da jih položimo v vročo maščobo z vzhajano stranjo navzdol, da lahko med cvrtjem vzhaja tudi spodnja stran. Tako bodo imeli krofi tudi lepe venčke. Prva polovica cvrtja poteka v zaprti posodi, ko pa krofe obrnemo, s cvrtjem nadaljujemo v odprti posodi.
► Ocvrte krofe s penovko poberemo iz olja in odložimo na papirnate brisače, ki bodo vpile odvečno olje.
► Še tople krofe napolnimo s poljubno marmelado (marelično, jagodno, breskovo ipd.), potrosimo s sladkorjem v prahu in postrežemo.
►Za konec pa vam ponujamo še nekaj receptov:
♦ pustni krofi,
♦ ameriški krofi,
♦ danski krofki ,
♦ francoski pustni kvadratki,
♦ krofki s cimetom in sladkorjem.
Poznate tudi vi kakšen dober recept za pripravo pustnih sladic? Oddate ga lahko TUKAJ. Lahko pa se nam tudi pridružite na naši Facebook strani in z nami delite svoje ideje, trike in nasvete. To storite s klikom na
