Leča in fižol

Zaradi oblike, ki spominja na zlatnike oziroma kovance, je leča dolgo veljala za simbol bogastva in blaginje. V Italiji je še danes priljubljena novoletna jed zelena leča z debelo svinjsko klobaso (orig. cotechino con lenticchie), v Braziliji pa 1. januarja jedo lečno juho ali pa lečo z rižem.

Podobno kot leča tudi fižol in grah simbolizirata srečo in bogastvo. V južnih državah ZDA je zelo priljubljen fižol s črnimi očesci (orig. black-eyed peas), ki ga skuhajo skupaj z rižem, čebulo in slanino (jed se imenuje hoppin' john). Običaj izvira iz časov svetovne vojne, ko je mesto Vicksburg v Mississippiju po napadu ostalo brez hrane. Prebivalci so na srečo imeli veliko črnookega fižola, ki jim je pomagal preživeti pomanjkanje. In od takrat dalje omenjeni fižol simbolizira srečo in blaginjo.

Zelje

Tudi zelje (navadno ali kislo) ter zelju podobna listnata zelenjava (kodrolistni ohrovt, blitva ipd.) simbolizirata bogastvo, saj kuhani zeleni listi spominjajo na zložen denar. Tako na primer v Bosni ter nekaterih delih Srbije in Hrvaške za novo leto tradicionalno jedo sarmo, v Nemčiji in na Nizozemskem pa jedo kislo zelje in pečeno svinjino. Jed naj bi zagotavljala, da bodo imeli jedci vse leto dovolj za pod zob. Značilna novoletna jed na Danskem pa je dušeni ohrovt, ki ga potrosijo s sladkorjem in cimetom.

Grozdje

V Španiji, na Portugalskem, v Mehiki, Peruju in na Kubi imajo običaj, da ob polnoči pojedo 12 grozdnih jagod. Vsaka predstavlja enega od mesecev v prihajajočem letu, pri čemer sladke jagode predstavljajo dobre mesece, kisle pa slabe. Jagode je treba pojesti do zadnjega udarca ure ob polnoči, v Peruju pa pogosto pojedo še 13. jagodo, ki je potrebna za srečo v novem letu.

Svinjina

Ljudsko izročilo pravi, da svinjina prinaša napredek, saj prašiči pri iskanju hrane po blatu rinejo naprej. Obratno velja za kokoši, ki hrano iščejo tako, da po zemlji praskajo nazaj in s tem simbolizirajo nazadovanje. Zato po starem prepričanju na silvestrski mizi ne sme biti kokoš (piščanec ali puran), temveč lep kos kuhane ali pečene svinjine. Običaju sledimo tudi Slovenci, ki si ob praznovanju novega leta pogosto privoščimo pečeno svinjsko kračo ali različne svinjske klobase. Pečena svinjina je značilna novoletna jed tudi na Nizozemskem, v Nemčiji, na Švedskem in Madžarskem ter v Avstriji. Avstrijci so poznani tudi po tem, da praznično mizo okrasijo z majhnim marcipanovimi pujski.

Kolači in pecivo

Tudi kolači in različno pecivo okrogle oblike simbolizirajo srečo in bogastvo. V Grčiji si za prvega januarja (na dan sv. Basilija) privoščijo okrogel mandljev kolač, ki se imenuje 'vasilopita' in v svoji notranjosti skriva kovanec. Velja prepričanje, da bo tisti, ki bo dobil kos s kovancem, celo prihodnje leto živel v zadovoljstvu in obilju. Podoben običaj imajo tudi na Švedskem in Norveškem, kjer v rižev puding skrijejo mandelj.
Na Poljskem, Madžarskem in Nizozemskem ob praznovanju jedo okrogle sladke ocvrte krofke. Za praznovanje novega leta na Danskem pa so značilni sladki krofki z jabolkom in rozinami, z nadevom ali brez, ter bogato posuti s sladkorjem v prahu.

Ali si boste za novo leto privoščili klobase, lečo, zelje (kislo ali sveže), fižol, grozdje, ali pa samo pecivo, je vaša odločitev. Pomembno je samo to, da bo miza bogato obložena, saj naj bi tudi to prinašalo srečo in blaginjo v prihodnjem letu. Če pa se na njej znajde še kakšna "jed za srečo", pa še toliko boljše. Na spodnjih povezavah vam ponujamo nekaj odličnih receptov:

klobasa z lečo in papriko,
svinjska pečenka,
sarma,
piškotki za srečo,
pečena svinjska krača,
lečna kremna juha,
krofki s cimetom in sladkorjem,
prekajena rebra s kislim zeljem,
pečena glazirana šunka,
lečna solata s popečeno bučo,
vasilopita (grški novoletni kolač), 
danski novoletni krofki.