Verniki božič praznujejo že vse od prve polovice 4. stoletja, torej slabih 1700 let. V zadnjih desetletjih so ga za svojega vzeli tudi tisti, ki sicer ne verujejo. Božič praznujejo tako, da postavijo in okrasijo smrečico ter pripravijo darila, vsa družina pa se zbere okrog praznično pogrnjene in bogato obložene mize.
Izvor imena
Izraz božič pomeni mali bog, božji sin in tudi dan Kristusovega rojstva. Kot za večino krščanskih praznikov tudi za božič velja, da se je razvil iz predkrščanskih običajev. 25. december je bil nekdaj poganski praznik boga mladega sonca, ko svetloba zmaga nad temo (po 21. decembru se noč krajša, dan pa je čedalje daljši). Tega so se naši predniki seveda zelo veselili.
Do božiča mora biti po hiši vse pospravljeno in počiščeno. Tudi ta običaj izvira iz poganskih običajev, namenjen pa je temu, da se zli duhovi ne bi naselili v domove (očitno so menili, da sta jim všeč nered in umazanija). Vera v zle sile, ki v mrzlih in temnih zimskih dneh rovarijo po zemlji, verjetno temelji na strahu človeka pred temo – v predbožičnih dneh je noč najdaljša, sončni in topli dnevi pa se zdijo zelo daleč. Urejen, čist in okrašen dom, ki ga je napolnilo zelenje (sprva veje in zimzelenje, pozneje pa božično drevesce, venčki in omela), svetloba (sveče, božično deblo na ognjišču), barvasti in tudi bleščeči okraski, dobra jedača in pijača, v zadnjih 200 letih pa tudi darila – vse to simbolično odganja zle sile in privablja dobro.
Nekdaj so božično drevesce krasili z jabolki, orehi (lešniki), piškoti in papirnatimi trakovi. Pozneje so ga začeli krasiti še s pozlačenimi in posrebrenimi orehi in lešniki ter sladkorčki. Danes na drevescu ne smejo manjkati svečke (zaradi varnosti je bolje uporabiti električne) ali lučke ter številni bleščeči okraski, angelski laski ipd.
V Sloveniji je še vedno ohranjen običaj, da na sveti večer, ko se zmrači, po hiši nesejo prižgano kadilo. Vsak prostor v hiši in tudi v gospodarskih poslopjih, s pomočjo vejice božičnega drevesca pokropijo z žegnano vodo.
Poleg božičnega okrasja in jaslic pa so za božič značilne številne dobrote, kot je na primer božični kruh (recept za sodoben božični kruh najdete TUKAJ), ki zavzema posebno mesto in ima več različnih imen (poprtnik, poprtnjak, božičnik, župnik, mižnik, pomižnik, stolnik, parjenk, badnjak). Položen na lep bel vezen prt ostane po običaju vse tri svete večere – za božič, novo leto in svete tri kralje. Danes je božičnik marsikje nadomestila potica, ki je napolnjena z orehi, lešniki, mandlji, makom, medom, smetano, skuto ali ocvirki. Nekdaj so jo sladili zgolj z medom, danes pa s tudi s sladkorjem. Praviloma jo spečemo v okroglem rebrastem modelu s tulcem v sredini. Potica je tudi eden od simbolov naše dežele, saj je poznana širom po svetu.
Božična pogostitev
Danes je božična večerja običajno sestavljena iz več jedi: bogatejše juhe z zakuho (npr. gobova juha s smetano ali domača kokošja juha), lepega kosa mesa (pečena glazirana šunka, pečen puran, svinjska pečenka v vinski omaki), primerne omake (npr. jabolčna omaka, smetanov hren ali holandska omaka), priloge (npr. mlinci, gratiniran krompir, solata z brstičnim ohrovtom in mandlji, pečeno kislo zelje) in sladice (šarkelj, orehova, mandljeva ali kostanjeva potica). H kavi ali čaju postrežemo drobno pecivo (npr. piškote s kandiranim sadjem in oreški). Miza mora biti lepo pogrnjena in svečano okrašena. Najlepše vzdušje ustvarimo z belim vezenim prtom, dodamo pa lahko tudi rdeče in zelene ali zlate in srebrne dodatke. Še več idej za pripravo božičnih jedi pa najdete TUKAJ.
Ne glede na to, ali božič praznujemo kot dan Kristusovega rojstva ali ne, je to priložnost, da se ustavimo, umirimo in povežemo s člani svoje družine. Posvetimo čas ljudem in tistim opravilom, za katera nam v naglici sicer zmanjka časa. Okrasimo dom in obdarimo svoje drage. Okraševanje, izdelovanje okraskov in daril, peka božičnih sladic in jedi bodo ustvarili nepozabne spomine, še zlasti našim otrokom.
Kako pa vi praznujete božič? Vabimo vas, da se nam pridružite na Facebooku in pokramljate z nami. To lahko storite s klikom na
