Znanje ljubiteljskih kuharjev, postavitve krožnikov, domišljijo, tehniko in vizijo bodo ocenjevali trije kulinarični strokovnjaki. Kuharski mojstri, ki jim srce bije v ritmu kuharske štoparice, imajo kri ogreto na temperaturo pečice in imajo dušo prežeto z znanjem prestižnih kuharski šol, z dolgoletnimi izkušnjami in poznavanjem svetovnih gurmanskih presežkov. So kuharski nomadi, ki sledijo tradiciji in ustvarjajo trende.
Luka se je rodil s kuharskim zapisom v genih. Z družino so živeli nad kuhinjo, ki jo je čez noč odprl njegov oče. Tam so iskali nove okuse, opazovali goste. Preučevali, kaj jim je dobro in kaj ne, kaj je tisto, kar si gostje želijo. Že kot fantek je na cateringih ugotovil, da je gostinstvo lahko lep poklic, kajti hrana je ključen del pomembnih dogodkov.
V družini so štirje bratje in razdelili so si, kateri od bratov bo odgovoren za kateri del. Luka vodi kuhinje. Postavi celoten sistem dela, zaposli ekipo in jo tudi vpelje. Na kulinariko gleda kot na posel. Kot celoto, od katere moraš živeti. Pravi, da dobra hrana ne sme biti vprašanje in samoumevno mora biti, da manj kot dober krožnik ne sme obstajati. Všeč mu je tudi »street food«, kot cela veja kulinarike. Njegova želja je združiti mlade z idejami, da skupaj ustvarijo »street« kulturo.
Ideja, da bodo v oddaji MasterChef tekmovali ljubiteljski kuharji, mu je zelo všeč. »Ljubiteljski kuharji so mi zmeraj predstavljali izziv. V svoji ekipi imam zaposlene sodelavce, ki ne izhajajo iz kuharije. Jih pa zanima kuhinja in to spoštujem, zato sem jim dal priložnost. Od tekmovalcev v oddaji pa pričakujem, da bodo v kuhanje vložili svoje srce. Da bodo spoštovali hrano in kuharski poklic. Znanje se bo hitro pokazalo. MasterChef je tekmovanje, ki bo na koncu nekomu prineslo 50.000 € in zato milosti ne bo. Vsi se moramo zavedati, da smo na tekmovanju in ne na kuharskem tečaju.«
Alma je diplomirala iz organizacije gostinstva in turima. Na prvem tekmovanju, ki se ga je udeležila, je spoznala, da je slaščičarstvo za njo edina prava stvar. Še zdaj se spomni pritiska na tekmovanju in kako samo se je počutila. Ni pa vedela, da bo dosegla 100 točk od 100 možnih. Njen naslednji cilj je bil doseči trak kakovosti, ki ga podeli Gospodarska zbornica Slovenije. Ne le, da ga je dosegla, pač pa je trak oplemenitila s srebrom.
Kasneje se je, kot edina slaščičarka v ekipi, priključila slovenski nacionalni kuharski ekipi. Z njimi se je udeležila tudi olimpijade: ''Ko se zberejo vsi kuharji sveta, ko pride olimpijski ogenj, takrat čutiš neverjeten ponos, da si del slovenske ekipe in da skupaj s svojo ekipo tekmuješ pod slovensko zastavo.'' Na olimpijadi je bila slovenska ekipa srebrna, na njeno veliko zadovoljstvo pa so bili v sladicah zlati!
Alma je postala tudi svetovna certifirana sodnica za celotno kulinariko. ''Večkrat slišim opazke, kako si lahko sodnica, če si slaščičarka. Potem moram vedno znova razložiti, da v osnovi nisem slaščičarka. Ne da se me pretentati pri somelijerstvu, niti pri kuhanju. Edina razlika od vseh je le ta, da sem se izpopolnila tudi kot slaščičarka.''
Pravi, da bo pri ocenjevanju jedi zelo stroga in zahtevna: »Če v preteklosti ne bi bili zahtevni do mene, ne bi bila to, kar sem. Tudi sama do sebe sem zelo kritična. Vedno si postavljam visoke cilje, za njih garam in zahtevam popolnost.«
Karim Merdjadi
Karim je leta 1988 zaključil šolanje gostinstva na Bledu. Nato je odšel v vojsko, kjer je delal tudi kot kuhar. Nekega dne je prišel domov iz vojske in oče mu je predstavil šolo Cordon Blue.
''Še danes vidim fotra, sedi na svojem fotelju in pravi, da je gledal prispevek o Cordon Blue šoli.'' Takrat mu je oče ponudil, da se sam odloči. ''Ali kupim sebi nov BMW ali pa tebi plačam šolanje.'' Karim se je brez razmisleka odločil, da gre na Le Cordon Blue v Francijo. Tam se je istočasno šolal za kuharstvo in slaščičarstvo. Po cele dneve se je učil in delal.
Po Franciji je delal v Španiji. Ko je prišel domov, je začel na noge postavljati restavracijo in delal 100 ur na teden. Takrat je ugotovil, kaj vse mora še vodja znati, preden odpre restavracijo. Potem je 4 leta in pol delal kot osebni kuhar za veleposlanika EU komisije. Pokrival je vse uradne večerje in protokole. Danes pa ima Karim svoj slaščičarski atelje.
Na vprašanje, katere lastnosti mora imeti MasterChef, Karim odgovori: »Ljubezen do kuhanja, ustvarjalnost, strast, dovzetnost za okuse in tehnike dela so kvalitete, ki naredijo MasterChefa. A ni dovolj samo eksperimentiranje in kombiniranje nečesa novega. Ne glede na zahtevnost in nivo kuhinje, se morajo okusi popolnoma ujemati.«
