Veliko je bilo lepih trenutkov, v spominu ostanejo tisti najbolj ekstremni – tako se spomnim maratonskega martinovanja v prvi sezoni, večerje za deklico s celiakijo (prikazano v VIP šovu) v drugi sezoni ter v lanski sezoni tistega dne, ko smo "reševali" Gostilno z maloštevilnimi tekmovalci črne skupine in je iz nas šprical adrenalin – super je bilo!
Nekateri tekmovalci preteklih sezon so danes šefi kuhinj, nekateri imajo svoje blagovne znamke, nekateri pa so odprli celo svoje restavracije. Kaj vse lahko tekmovalci od takšnega kuharskega šova odnesejo? Je to samo znanje?
Po mojem mnenju je za tiste, ki so kuhanju resnično predani, najbolj pomembna prav strokovna izkušnja. Poleg samega znanja in profesionalnega "drila" je to tudi vzdržljivostna preizkušnja, tudi v osebnostnem smislu, saj ni lahko živeti in delati s skupino najprej neznanih sotekmovalcev pod kamerami 24 ur na dan. Po drugi strani pa je to resnična priložnost za mlade ambiciozne kuharje in kuharice (ne glede na poklic), da pokažejo svoj potencial in si zagotovijo karierno odskočno desko. Seveda pa šov tudi ne zagotavlja uspeha sam po sebi, šov mora biti le stopnička na začrtani poti do uspeha.
Za četrto sezono je skoraj toliko priprav kot za prvo ... Torej se obetajo spremembe, česar se zelo veselim. To bo zame pomenilo tudi večjo tremo pred začetkom, ampak sam to tremo vidim zelo pozitivno. To je tista napetost pred startom, malce strahu, ko obenem veš, da si maksimalno dobro pripravljen in si želiš, da se čim prej začne.
Bo tudi letos v ospredju tradicija, ali bo osrednja nit letošnjega jedilnika nekaj čisto drugega?
Jedi bodo v prvi vrsti polne okusa in doživetja. Navdihe bom kot vedno "vlekel" iz vseh svetovnih kuhinj, saj je to moj stil kuhanja. Pustiti pa moramo tudi prostor v jedilniku za kreacije tekmovalcev, tako da del jedilnika tako ali tako ostaja uganka do zadnjega tedna.
Kdo se lahko prijavi na šov? Kakšnih tekmovalcev si letos želiš?
Prijave v šov niso omejene, seveda pa imajo največ možnosti za izbor tisti kandidati in kandidatke, ki so s srcem in dušo predani kulinariki, ki se dela v kuhinji lotevajo s strastjo in res želijo gostu ponuditi le najboljše. Resnično rad predajam svoje znanje, zato si želim takih tekmovalcev, ki ga bodo željni, saj je nekaj najlepšega opazovati njihov napredek v kreativnosti in končnemu okusu jedi.
Imaš za bodoče tekmovalce morda kakšen nasvet?
Fokus na kuhinjo in to je vse.
Katere lastnosti mora po tvojem mnenju imeti vrhunski kuhar?
Vrhunski kuharji so garači in strastni ljudje, nekakšna mešanica umetniške duše in delovnega konja. Predvsem pa obožujejo hrano, sestavine ... zato si radi najprej umažejo roke za mise-en-place, da lahko potem s pinceto na vrh jedi postavijo še eno drobno vejico kreše – vse za perfekcijo estetike in okusa.
Meniš, da smo Slovenci dobri kuharji, ali raje samo dobro jemo?
Slovenci smo dobri kuharji predvsem zaradi močne kulinarične tradicije. Lahko se samo zahvalimo vsem mamam in babicam, prababicam, ki so v preteklosti na mizo postavljale preproste domače, a okusne jedi. Tako so nam vcepile podzavestni okus kaj je dobro, zato smo postali dobrojedci in posledično tudi dobri kuharji. Pomen kulinarike pri nas zadnja leta raste, tako zaradi zdravja in kvalitete življenja, kot tudi v turističnem smislu. Če se bo tako nadaljevalo, nam (dobrim) gostincem ne bo treba skrbeti.
Si v kulinariki dosegel že vse cilje, ki si si jih zastavil?
Ne, seveda ne. Moja poklicna pot je tako polna izzivov, da ne potrebujem kakšnih adrenalinskih športov ... (smeh)
