okusno.je
Okara

Priložnostno

Poznate okaro? Živilo, ki je po krivici prezrto

Ljubitelji zdrave in vegetarijanske prehrane ste zagotovo že slišali za okaro, živilo, ki je bilo predolgo po krivici povsem prezrto. Okara, stranski produkt pri proizvodnji tofuja, je že stoletja del tradicionalne japonske, korejske in tudi kitajske kulinarike, vse bolj pa se uporablja tudi v vegetarijanski kuhinji zahodnih držav, saj se lahko pohvali z beljakovinami boljše kakovosti kot pri drugih sojinih izdelkih.

okusno.je
05. 10. 2021 08.00

Okaro bi lahko poimenovali tudi sojina ali tofujeva kaša, saj gre za stranski proizvod pri proizvodnji tofuja. Ta nastane, ko filtriramo sojino zrno za proizvodnjo sojinega mleka ali tofuja, netopni deli soje pa tako ostanejo. V kulinariki vzhodnih držav jo poznajo že stoletja, ne zgolj kot hrano za ljudi, temveč tudi za živali, vse bolj pa okara osvaja tudi zahodno kulinariko. In skrajni čas je, da se to tudi dogaja, saj ima številne pozitivne lastnosti.

Vsebuje ogromno vitaminov in mineralov

Medtem ko se izdeluje tofu, se v okari zadržijo številni vitamini in minerali, ki jih potrebujemo za normalno delovanje telesa. Najbolj bogata je okara s kalijem, ki v našem telesu skrbi za pravilno delovanje celic, prav tako pa vzdržuje elektrolitsko, tekočinsko in kislinsko ravnotežje. V okari najdemo tudi natrij in prav tadva elementa sta pomembna, ko poskušamo zmanjšati tveganje za srčnožilne bolezni. Okara je prav tako bogata s kalcijem, ki med drugim skrbi za strjevanje krvi pa tudi za pravilno delovanje mišic in prebavnih encimov, ne manjka pa še fosforja, magnezija in železa. 

Je dober vir prehranskih vlaknin, njen glikemični indeks pa je nizek

Okara se lahko pohvali z visoko vsebnostjo vlaknin, tista v prahu namreč vsebuje skoraj 60 % prehranskih vlaknin, ki so skoraj netopne. Ta so večinoma sestavljena iz arabinoze, galaktoze, ksiloze in galakturonske kisline. Medtem ko prva velja za zaviralec saharaze, encima, ki v tankem črevesju razgradi saharozo v glukozo in fruktozo, pa galaktozo poznamo kot hranljivo sladilo, ker vsebuje prehransko energijo, sintetizira pa se tudi v telesu. Ksiloza se zaradi nizkega glikemičnega ineksa uporablja tudi kot sladilo za diabetike. Glikemični indeks okare je precej nižji kot pri npr. navadnem kruhu ali rezancih, posledično pa je odlična zamenjava za pšenično moko. 

Je brez okusa

Morda najboljša novica za vse tiste, ki želite zdravo jesti, a ne marate 'eksotičnih' okusov: okara je brez okusa, zato lahko po njej posežejo tudi tisti najbolj izbirčni, prav tako pa jo lahko jedi zgolj dodate. V vzhodni kulinariki, kjer jo uporabljajo že stoletja, okari navadno dodajajo omake oz. druge sestavine, ki izostrijo okus jedi.

Okara se vse pogosteje uporablja tudi v kulinariki zahodnih držav.
Okara se vse pogosteje uporablja tudi v kulinariki zahodnih držav. FOTO: Shutterstock

Okaro pa lahko po novem brez težav uživamo tudi Slovenci, saj je prav ta osnovna sestavina za bio sojine izdelke s posestva Trnulja, ki jih to jesen najdemo na policah Štartaj Slovenija v trinajstih trgovinah Interspar po vsej državi. Bio sojini izdelki so pripravljeni ročno, iz sestavin, pridelanih brez GSO, na voljo pa so Zrolanci, zamrznjeni sojini zavitki z jabolki in orehi, ter Pečenjaki, zamrznjeni sojini polpeti v vegetarijanski in mesni različici s slanino. Te pripavite v ponvi ali pečici, postrežete pa jih lahko hladne ali tople, z omako po želji. Sojin zavitek pa lahko pripravite v pečici, ali ga skuhate na sopari. Postrezite ga z vanilijevo kremo ali jabolčno čežano in stepeno sladko smetano.

Na policah velikega trgovca je postavljenih več kot 200 izdelkov 31 podjetniških ekip. Vsem je skupno, da so v prav vsak izdelek vložili veliko znanja, trdega dela, truda in inovativnosti. Ker pa je trajnostna usmerjenost vodilo projekta Štartaj Slovenija, so podjetniki ustvarili produkte, s katerimi bomo skrbeli za boljšo skupno prihodnost in ohranjali naše okolje zeleno. Med letošnjimi podjetniki je namreč kar nekaj takšnih, ki delujejo po načelu “zero waste” - izdelke so razvili iz sestavin, ki bi bile sicer pri proizvodnji zavržene. Pri skrbi za okolje pa ne zaostaja nobena druga podjetniška ekipa letošnje sezone. Prav vsak od njih namreč pokriva vsaj en vidik, s katerim skrbijo za boljši jutri." 

Posestvo Trnulja sicer velja za prvo trajnostno posest v Sloveniji in je del največje evropske verige ekoloških hotelov De Bio Hotels. Njihova proizvodnja deluje po načelu 'z njive do mize', njihova ekološka soja pa zraste na poljih posestva, kjer jo sami požanjejo, posušijo, očistijo ter predelajo v tofu in okaro. Vse sestavine, ki jih uporabijo, so ekološko certificirane in pridelane brez GSO.  

Ideja za bio sojine izdelke se je podjetnici Urši Kunz porodila, ko je za bolno prijateljico v bolnišnici pripravljala zdrave obroke. Niti sanjalo se ji ni, da bo iz plemenitega dejanja nastala podjetniška ideja za okusna ekološka izdelka, ki jih bo ponudila vsej Sloveniji.

Urša Kunz v projektu Štartaj Slovenija predstavlja bio sojine izdelke Trnulja, katerih osnovna sestavina je okara.
Urša Kunz v projektu Štartaj Slovenija predstavlja bio sojine izdelke Trnulja, katerih osnovna sestavina je okara. FOTO: Aljoša Rebolj

Tudi letošnja jesen je v znamenju projekta Štartaj Slovenija, ki Slovence navdušuje že šesto leto zapored. Letos vas na policah trgovin Interspar čaka enaindvajset produktov osmih izjemnih podjetniških ekip, na POP TV pa si vsako nedeljo ob 18.05 oglejte njihove življenjske zgodbe, ki so jih pripeljale do razvoja inovativnih in trajnostnih izdelkov, ki jih zdaj predstavljajo slovenskim kupcem.

Trnulja
Trnulja FOTO: Aljoša Rebolj

Sponzorirana objava

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
ISSN 2630-1679 © 2024, Okusno.je, Vse pravice pridržane Verzija: 864