Zelenjavna solata s krompirjem, korenjem, kislimi kumaricami, grahom, jajci in majonezo, ki ji pri nas pravimo francoska solata, svet pa jo pozna kot rusko solato, letos praznuje svojo 159. obletnico. Zgodovina pravi, da si jo je leta 1860 zamislil Lucien Olivier (1838–1883), ki je v Moskvi vodil drago pariško restavracijo Hermitage. Od tod torej njeno ime – ruska solata, čeprav naj bi se najprej imenovala Oliverjeva solata. Obstajajo tudi zapisi, ki pravijo, da ni čisto jasno, ali je bil njen avtor Francoz, Belgijec ali Švicar. Drži pa, da je govoril francosko in je bil strokovnjak za francosko kuhinjo.

Pot do solate

A Oliverjeva jed sprva ni bila solata, temveč je šlo na za sestavljanko iz različnih vrst mesa, med njimi so bili na primer rezine telečjega jezika, kuhani rakovi repki in druge sestavine, vse skupaj pa je bilo prelito z omako. Sredina krožnika, na katerem je bila jed postrežena, je bila okrašena s kuhanim krompirjem, kislimi kumaricami in z rezinami trdo kuhanega jajca. Ta del ni bil namenjen prehranjevanju, temveč je bil mišljen le kot vizualni dodatek, vendar pa so ga jedci razumeli drugače. Ko je Oliver opazoval, kako so gostje v restavraciji z žlico vse skupaj pomešali, se je zgrozil in zato naslednji dan demonstrativno sestavine zmešal kar sam in jih obilno začinil z majonezo. Vse skupaj je postalo velik uspeh, čeprav se je jed iz 19. stoletja in to, kar danes poznamo pod imenom francoska oz. ruska solata, skozi čas spreminjala.

Poenostavljena različica Oliverjeve solate je kasneje nastala med revnimi ruskimi priseljenci, ki so po oktobrski revoluciji leta 1917 pobegnili v tujino. Ruska solata pa se je v Sovjetsko zvezo iz Francije vrnila spet po drugi svetovni vojni. Jed, ki ima še danes priljubljeno mesto na novoletnem ruskem jedilniku, je zaokrožila po svetu, kjer je dobila različna poimenovanja in lahko tudi določena odstopanja v pripravi.

Majoneza, ena od poglavitnih sestavin francoske solate, je prav tako povezana s Francozi. Leta 1756, ko je francoski vojvoda de Richelieu proslavljal zmago nad britansko vojsko za pristanišče Port Mahon na Menorki, naj bi na slavnostni pojedini postregli s hladno omako iz smetane in jajc. Vendar je smetane zmanjkalo, zato se je moral kuhar na hitro znajti in je to nadomestil z oljem. Novost, ki je nastala iz nuje, pa je bila Francozom tako všeč, da je postala del njihovega jedilnika, od tam pa je zaokrožila po krožnikih vsega sveta.

Recept za francosko solato:

♦ Sestavine za 4 osebe:
300 g krompirja
200 g korenja
200 g svežega ali zamrznjenega graha
150 g kislih kumaric
2 jajci
200 gramov majoneze
1 žlica gorčice
sol in mleti poper po okusu

V večjo kozico stresemo krompir in ga zalijemo s toliko hladne vode, da je v celoti pokrit. Vodo solimo, zavremo, nato pa krompir na zmernem ognju kuhamo 10 minut oz. dokler se ne zmehča (preverimo z dolgim tanjšim nožem). Medtem pristavimo drugo kozico, v katero nalijemo vodo, ki jo solimo. Vanjo stresemo grah in korenje ter ju kuhamo največ 10 minut. Kuhano zelenjavo odcedimo in ohladimo.

Jajci položimo v hladno vodo in zavremo. Ko voda zavre, ju kuhamo še pet minut, potem pa ohladimo pod tekočo hladno vodo in olupimo. Ločimo rumenjake od beljakov. Beljake narežemo na koščke, rumenjake pa nadrobimo.

Zelenjavo stresemo v večjo skledo. Dodamo narezane kumarice, jajca, gorčico in majonezo. Po okusu solimo in popramo. Vse sestavine dobro premešamo in pripravljeno solato poskusimo. Če je premalo kisla, dodamo še žličko vinskega kisa (ali malo tekočine od kumaric). Solato pred serviranjem dobro ohladimo v hladilniku.

Viri, uporabljeni pri raziskovanju:: http://russia-ic.com/, https://www.196flavors.com, http://chowdersingh.com/