Dobra penina se iskri in steklenica ima okoli 44 milijonov mehurčkov, torej določeno količino ogljikovega dioksida, ki pri odpiranju naredi peno. Ravno zaradi ogljikovega dioksida imajo ta vina osvežilen okus.

Narejena so iz najbolj kakovostnih vrst grozdja, vendar pozor, saj peneča vina ločimo na gazirana in naravna. V gaziranih se ogljikov dioksid dodaja, medtem ko pri naravnih nastane sam v postopku proizvodnje. Med njima je velika razlika – umetno gazirana penina ima oster okus, mehurčki pa se hitreje sproščajo. Naravna penina pa ima svež okus in 300 let staro tradicijo. Kar pri nas imenujemo penina, je v Franciji šampanjec, ki je dobil ime po pokrajini Champagne. Proizvodnjo naj bi začel menih Don Perignon.

Za razliko od vin penine ne vrtimo po kozarcu, ampak jo lahko opazujemo, povonjamu v mirnem stanju in pijemo. Poznavalci pravijo, da ima penina tri stopnje arome: začetno sadno aromo zamenja vonj po svežem kruhu, pecivih. Je odličen dodatek k vsem sladicam, ponudimo pa jo ohlajeno na 8 stopinj Celzija.