1. korak: Prvi pomemben stik z vinom pri degustaciji je vid. Uporabljamo tanjše kozarce, da lahko opazujemo barve in tone. Mlajša vina so malo bolj bleda, starejša vina pa imajo intenzivnejše odtenke. Kozarec nagnemo in pogledamo barvni odtis v sredini kozarca in na robovih.

Pri šampanjcih in peninah lahko uživamo v mehurčkih, tako da dvignemo kozarec v višino oči.

2. korak: Nato v drugem koraku kozarec z vinom povonjamo v mirujočem stanju, potem pa zavrtimo, saj se vonji aktivirajo zaradi oksidacije. Spet povonjamo. Še enkrat močneje zavrtimo vino in pripravimo hlapne snovi do tega, da se sprostijo.

Vino ima številne arome, ki pivcu, ki vino samo pije in ga ne uživa, brez težav uidejo. Ravno v vonju pa je lepota vina. Tudi pri vonju so pomembni pravi kozarci, vino pa vedno natočimo samo do tretjine, da se aroma lahko razvije.

3. korak: Oblika kozarca je pomembna tudi pri okušanju. Pecelj pa ima kozarec zato, da vina z dotikanjem ne segrejemo in s prsti ne umažemo barve vina, ki prodira skozi steklo. Pri okušanju pride vino v stik najprej z jezikom in šele nato z ustno votlino, kjer ga ustavimo. Jezik na robovih zazna kislino in v ozadju grenkobo, nato šele pogoltnemo in zaznamo nove okuse.

Poskušanje ponovimo, nato pa lahko podamo oceno o vinu. Če nam prvič ne uspe, se degustiranja naučimo s prakso.

Pijemo iz pravih razlogov in po pameti!