Za skladnost hrane z vinom moramo vedeti osnovne sestavine hrane in vina. Nekateri se požvižgajo na pravila glede kombiniranja enega in drugega, vendar ni čisto tako. Mogoče prevladuje potreba po določenem vinu, vendar obstajajo nasveti, kako kombinirati lastnost vina z določenim živilom.

Veste, katera vina so lažja in katera težja? Najlažja imajo manj alkohola, medtem ko so najtežja vina z več alkohola. Pomembno je tudi, kako se delijo vina po količini neprevretega sladkorja. Vina se delijo na:

- suha
- polsuha
- polsladka
- sladka

Suha, polsuha bela vina: so kisla, imajo manj sladkorja in jih strežemo k bolj ostrim jedem s specifičnim okusom oziroma k mastnim jedem. K težji hrani serviramo torej krepka vina, to so rdeča, bela in starana vina. Odlično se prilegajo tudi k ribam in morskim sadežem, k omakam, azijski kuhinji, testeninam, svinjini. Kozji sir je odličen s suhim belim vinom.

Polsladka in sladka bela vina: ponudimo jih k sladkim jedem, predjedem, kot so lahki sendviči, namazi, paštete – oziroma kot aperitiv. Slajša vina se odlično prilegajo tudi bolj pusti hrani. Desertna vina so muškat, tokaj  … Odlično se prilegajo k močnim aromatičnim sirom, orehom in kolačem. Sladkasta vina se zelo dobro obnesejo tudi z zelo vročo in pekočo hrano, v tajski kuhinji, s curryjem …

Rdeča vina: prav tako jih serviramo k težjim jedem z značilno aromo. Rdeča vina se prilegajo k: ovčjemu mesu, govejemu, divjačini, sadnim omakam, biftku, šunki, goski, puranu, raci, pečenki in pečeni svinjini, jedem z žara, golažu … podajo se k srednje ostrim do zelo ostrim sirom – camembertu, brieju. Še eno pravilo: kraški teran se najbolje prilega h kraškim specialitetam. K ribjim jedem, rakcem in školjkam lahko ponudimo tudi nežnejša vina, kot je roze.

Peneča vina: se prilegajo morskim sadežem, sladicam, juham, k slanim predjedem, lignjem … Odlična so tudi kot aperitiv.