V Sloveniji imamo pestro paleto belih vin. Pridelava belega vina zajema bele in rdeče grozde, vendar v postopku vinogradniki ločijo sok toliko prej, da se ta ne napoji z barvo rdečih grozdov.
Belo vino vedno strežemo ohlajeno v hladilniku, medtem ko za rdeče velja, da mora biti pred postrežbo na sobni temperaturi.
Suho, polsuho, polsladko ali sladko?
Belo vino ločimo na te štiri kategorije. Razlika med posameznimi kategorijami je v sladkorju. Če rečemo, da je vino suho, pomeni, da je bolj kislo in vsebuje manj sladkorja. Če rečemo, da je polsuho, je malo manj kislo in vsebuje več sladkorja. Sladko pa pomeni, da gre večinoma za bolj desertna vina, ki jih po navadi z veseljem pijejo tudi ljudje, ki niso navdušeni nad kislostjo suhe in polsuhega vina. Za lažjo predstavo o vsebnosti sladkorja v belih vinih je pravilo približno tako:
- suha vina vsebujejo do 4 g sladkorja na liter, oziroma vsebnost skupnih kislin mora biti več kot 2 g na liter in ne več kot 9 g na liter.
- polsuha do 12 g na liter, oziroma vsebnost skupnih kislin mora biti več kot 10 g na liter, a ne več kot 18 g na liter.
- polsladka od 12 do 45 g sladkorja na liter,
- sladka 45 in več g sladkorja na liter vina
Temperatura shranjevanja:
Bela vina moramo hraniti na temperaturi okoli 12 stopinj, sladka morajo stati nekje pri 16 stopinjah, zrela in krepka bela vina pa pri 18 stopinj Celzija.
Znane vrste slovenskih belih vin:
- chardonnay
- rumeni muškat
- sladki muškat
- beli pinot
- sivi pinot
- rizling
- laški rizling
- sauvignon blanc
- sauvignon
- traminec
- malvazija
- beli sremičan
- belokranjec
- beli bizeljčan
- renski rizling
- rumeni plavec
- šmarnica
- rebula
- haložan
Najboljši letniki belih vin v Sloveniji po regijah so:
- Podravje, letniki: 1983, 1990, 1992, 1993, 1997, 2000, 2003, 2009
- Posavje, letniki:1983, 1985, 1990, 1993, 1999, 2001, 2003, 2007, 2009
- Primorska, letniki: 1983, 1985, 1992, 2006
(Vir: vinskadruzba.si)
