Barva vina je znamenje bogastva in vsa motna vina so med poznavalci vin manj zaželena. Sam ton izhaja iz lupine grozda, odvisen pa je od tega, kako dolgo leži lupina s sokom, temperature, sorte grozdja ...
Vodeno rumenkasta barva je značilna za mlajša vina, nekatera bela in peneča. Za peneča vina pa je še značilno, da ne smejo biti zlatorumena, saj so te barve značilne za zrela vina z več sladkorja, na primer rumeni muškat in beli pinot. Intenzivnejše rumena predstavlja bogatejši okus in daljše zorenje, na primer traminec. Rjavkasto rumena vina so stara vina, nekatera sladka in šeriji.
Rožnata barva je značilna za roze, ki je lahko bolj malinastega odtenka ali pa v barvi lososovega mesa. Mlajša rdeča vina prepoznamo po barvi češnje in vonju kisline. Bordojska vina so rdeča kakor rubin – na primer cabernet, merlot, refošk ...
Barvo granatnega jabolka ima modri pinot, medtem ko so toplo opečnate rdeče barve zelo stara vina.
Ali je barva temno rdeča ali svetlejša, je odvisno od starosti vina in kemične sestave. Načeloma velja, da so mlajša vina temnejše barve od starejših vin. Kakšna je barva, je odvisno tudi, v katerem kraju vino predelujemo. Vina iz toplejših krajev so bolj sladkasta in manj kisla, zato se odtenek približuje vijolični, medtem ko je v severnejših krajih, kjer ima vino več kisline, barva bolj rubinasta.
Rdeča barva prehaja iz rubinaste v vijolično, granatno, opečnato in na koncu (zelo stara vina) imajo že odtenek oranžne. Pri nakupu vina moramo biti pozorni pri spreminjanju barve, saj ko se to zgodi, je čas, da ga odpremo.
