Izdelovanje klobas je globoko zakoreninjeno v slovenski tradiciji. Ob nekdaj najbolj razširjenem posvetnem prazniku slovenskega človeka (koline ali fúrež) so zaklali prašiča in izdelali določene artikle, med katerimi so bile tudi kratko dimljene mesene klobase ali mesénke in sveže krvave klobase ali prténk. Predvidevamo lahko, da so ob tem pomembne prazniku izdelovali tudi kranjski podobne klobase, a so jih nekoliko drugače poimenovali. Kranjska klobasa, kot jo poznamo danes, se je razvila šele v 19. stoletju, v času Avstro-Ogrske monarhije. O tem, kje naj bi bil rojstni kraj priljubljene slovenske klobase, kroži veliko zgodb. Lastijo si jo v Trzinu pri Domžalah, kjer je bilo v 19. stoletju veliko mesarjev, ki so s klobasami zalagali tržišče vse do Celovca in Dunaja. Prebivalci Kranja seveda trdijo, da je dobila ime po njihovem mestu. Zagotovo pa je še najbolj verjetna razlaga, da je kranjska klobasa preprosto kar klobasa s Kranjskega.

Poznajo jo po vsem svetu!
Kranjska klobasa je slovenska narodna jedi in unikaten živilski izdelek, ki je značilen za Slovenijo in razpoznaven v svetu. V germanskem svetu jo poznajo pod imenom "Kreiner Wurst", v angloameriškem pa kot "Kransky Sausage". K njeni popularnosti so zagotovo veliko pripomogli slovenski izseljenci, ki so v novih življenjskih okoljih od 19. stoletja naprej poskušali najti eno od oblik svojega ekonomskega obstoja tudi z izdelovanjem kranjskih klobas. Priljubljenost v ZDA pa ji je zagotovo prinesla pot v vesolje - leta 2006 je ameriška astronavtka nekaj kranjskih klobas vzela s seboj na vesoljsko postajo.

Zašpiljeno dobra od leta 1896 dalje!
Leta 2013 je bil v Sloveniji sprejet odlok o razglasitvi tradicionalnega izdelovanja kranjskih klobas, ki določa njeno sestavo, način izdelave in kriterije kakovosti. Izdeluje jih zgolj enajst certificiranih izdelovalcev po izvirnem receptu iz druge polovice 19. stoletja. In kakšna je prava kranjska klobasa? Prava kranjska klobasa mora vsebovati vsaj 75 do 80 odstotkov kvalitetnega svinjskega mesa in največ 20 odstotkov trde slanine. Dovoljeni dodatki so še voda, sol, česen in poper. Z nadevom se napolnijo prašičja čreva, ki se zašpilijo v pare s sklenjenima koncema. Kranjska klobasa se nato prekadi z bukovim lesom in pasterizira. Končni produkt je pol trajna, nekoliko dimljena klobasa, ki jo moramo pred uživanjem toplotno obdelati.

Kako pravilno skuhamo kranjsko klobaso?
Kranjsko klobaso damo v mrzlo vodo in kuhamo do vretja. Nato kozico odstavimo in klobaso pustimo v vodi še 10 minut. Toplo klobaso postrežemo s kislim (praženim) zeljem ali repo, hladno pa z žemljo, gorčico, nastrganim hrenom in vrčkom piva (tudi kozarcem vina). Seveda lahko kranjsko klobaso uporabimo še na veliko drugih načinov. Odlično se obnese v enolončnicah in obarah, saj jim doda pikanten okus. Če klobaso tanko narežemo, je primerna za oblogo pice, kanapeje, nabodala ali različne solate. Vsekakor je možnosti veliko, zato nikar ne ostanite zgolj pri tradiciji, temveč bodite ustvarjalni!

Priljubljeno slovensko klobaso sta v četrti oddaji Okusi brez meja spoznavala, izdelovala in okušala Matevž Slokar in Joe Gray. Odpravila sta se celo na Festival kranjske klobase, ki vsako leto poteka v Sori pri Medvodah. In ker gre za kulinarično oddajo, sta kranjsko klobaso uporabila za pripravo nekoliko neobičajne jedi - kombinirala sta jo z matevžem, zeljem in medom! Če ste oddajo zamudili, si jo lahko kadarkoli in kjerkoli ogledate na VOYO.