Na tekmovanju MasterChef Slovenija si dosegel zavidljivo drugo mesto. Kaj ti ta uvrstitev pomeni? 

Moja zmaga je bila moja pot v MasterChefu, ker sem se toliko stvari naučil o ljudeh, kulinariki in psihologiji razmišljanja ljudi ter spoznal toliko novih prijateljev. To mi je dalo veliko več kot kakršnakoli denarna nagrada. Jaz sem zmagovalec.

Tekmovanje je bilo zate velika preizkušnja, saj si med snemanjem doživel tragično osebno izgubo. Kako se Žiga z začetka tekmovanja razlikuje od Žige, ki je na koncu v finalu stal poleg Bruna?

Do zdaj sem bil vedno navajen, da karkoli sem v življenju naredil, vse, kar sem z rokami postavil, sem z ritjo podrl in prav nisem navajen, da so moji najbližji tako ponosni name. MasterChef je prva stvar v življenju, pod katero se lahko z največjim veseljem in ponosom podpišem s svojim priimkom. Tudi naslednjih projektov se ne bom lotil, če se ne bom pod njih s ponosom podpisal. Odločil sem se, da bom od zdaj naprej delal izključno stvari, ki me bodo veselile, in pomagal ljudem, da bodo prišli do spoznanja, kako je treba živeti z dušo in telesom. 

Tudi tvoje kuhanje se je skozi celotno tekmovanje kar precej spremenilo. Na začetku so bili tvoji krožniki precej 'kaotični' in nedodelani, v drugi polovici tekmovanja pa si začel presenečati tako s postavitvami kot tudi s tehnikami in dovršenimi okusi. Je bilo vse to del tvojega plana ali je tako veliki spremembi morda botrovalo kaj drugega?

Že na začetku, ko sem prišel in videl, kam ostalim tekmovalcem seže znanje, me je postalo strah in sem si želel samo tega, da ne izpadem prvi. Ha, ha. Ko sem prišel med top 10, pa so bili notri še tekmovalci, za katere se mi je zdelo, da sem bolj napredoval od njih, in takrat se mi je začelo dozdevati, da imam možnosti, da pridem daleč.

Kako si sam zadovoljen z jedmi, ki si jih pripravil v finalu? Ali bi morda kaj spremenil, če bi imel možnost še enkrat kuhati? 

Če bi šel še enkrat v MasterChefa, bi naredil vse popolnoma enako. Važna je pot, ne pa cilj. 

Bine Volčič je večkrat poudaril, da si pravi mojster omak, sodniki pa so večkrat pohvalili tudi tvoje odlično poznavanje in kombiniranje okusov. Kje črpaš navdih za svoje kreacije?

Navdih sem zbiral vse svoje življenje, iz vseh situacij, ki so se mi zgodile, a jih nikoli nisem znal uporabiti. Zdaj pa so mi sodniki pokazali pot, kako pravilno usmeriti svoje razmišljanje o kulinariki.

Na katero kreacijo, ki si jo na tekmovanju pripravil, pa si najbolj ponosen in zakaj?

Najbolj ponosen sem na suši, ker ga nikoli nisem pripravljal. Kljub vsem negativnim komentarjem, ki sem jih dobil od sodnikov, predvsem Bineta, sem ponosen, da sem dokazal, da lahko, če globoko verjameš vase, premagaš ves svet.

Kateri nasvet oziroma komentar, ki so ti ga na tekmovanju dali sodniki, si boš za vedno zapomnil in zakaj?

Luka, hvala ti za najlepši komentar: "Ko je tebi oče povedal, da ne boš mogel biti vedno samo luštkan, ko boš oblečen v kuharja, ampak boš moral tudi nekaj pokazati." Pa še ena od Luke: "Tisti, ki misli, da je dober sendvič lahko narediti, še ni jedel dobrega sendviča." Mislim, da je to Luki rekel njegov oče.

V finalu te je premagal Bruno, s katerim sta med tekmovanjem postala prava prijatelja. Kaj si misliš o njem kot novem slovenskem MasterChefu?

Mislim, da sva z Brunom svoje znanje gradila drug na drugem, in mislim, da sva s tem pomagala drug drugemu biti najboljša, ter da sva pokazala, da znata miren in divji človek sodelovati, zato mislim, da je to en “velik kulinarični pornič”. Bruna bo držalo nazaj samo to, če bo pogledal levo in desno čez cesto, ko jo bo prečkal. Mora samo teči, nič gledati. Tudi če ga zbije avto, ni tako hudo, večji problem se je pobrati kot pa pasti. Jaz sem že tolikokrat padel, da me avtomatsko že odbije nazaj gor na noge.

Imaš morda še kakšno skrito kulinarično željo, ki je do sedaj ostala še neizpolnjena?

Ljudje, pripravite se na nekaj posebnega. Ni bistvo samo v tem, kaj jemo in kje jemo, bistvo je priti do samega kmeta in z njim doreči, kaj je dobro za živali. Če živali živijo dobro življenje, bomo to tudi mi občutili na krožniku. Nikoli ne bom prodajal komercialno pridelane hrane, meso bo izključno z ekoloških kmetij, saj želim poudariti, da mesa ne moremo uživati vsak dan, zato moramo takrat, ko ga uživamo, gledati na to, da je kakovostno, saj bomo samo na tak način začeli ceniti svoj planet in ekosistem. Zato bo tudi količina hrane v moji restavraciji omejena. 

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? 

Odpiram svojo restavracijo v domačem kraju, kjer hočem razvajati ljudi, ki me čutijo, in s tem hočem tudi ljudi začeti izobraževati o tem, kaj je prava kulinarika, eko kmetijstvo, kaj je lokalno in domače. To bo tudi samo bistvo moje restavracije – ekološko in trajnostno pridelana sezonska hrana in pijača. Ljudem hočem pokazati, da je bolje kupiti od kmeta v škrniclju kot v trgovini v plastični vrečki.

Postal sem tudi ambasador gastronomije za občino Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče in Oplotnico in na to sem izjemno ponosen. Res sem neverjetno počaščen in ponosen, da bom lahko svoj domači kraj predstavljal širši Sloveniji in turistom. Verjamem, da nam bo uspelo soustvariti čudovito zgodbo in dvigniti zavedanje ter prepoznavnost naše čudovite občine.