Zmaga v MasterChefu je tokrat po dolgem času spet pripadla ženski, tokrat Dolenjki. Kakšni občutki te ob tem prevevajo?

Nisem čisto prepričana, če občutke ob zmagi sploh znam ubesediti. Ko pomislim, kaj mi je pravzaprav uspelo, mi okrog ust zaigra nasmešek, obenem pa mi gredo mravljinci po celem telesu. Še danes ne morem verjeti, da je vse to res in da se to dogaja meni. Res sem vesela, da mi je uspelo kot drugi ženski in prvi Dolenjki v zgodovini MasterChefa Slovenije. To si štejem kot posebno čast in dosežek. 

Kakšna je bila tvoja pot v MasterChefu, ko zdaj pogledaš nazaj?

Moja pot v MasterChefu je bila točno taka, kot je morala biti – zame popolna in ne bi je niti malo spremenila. Razgibana, razigrana, z vzponi in padci, taka moja. Zame najpomembnejša je bila kulinarična rast iz tedna v teden, moja želja po znanju in napredku. Hrepenela sem po komentarjih, odzivih sodnikov, ki so mi dali motivacijo in zagon za vse naslednje izzive. In ko pogledam za nazaj, mi je jasno, da so se vse stvari zgodile z razlogom, saj sem le na tak način lahko kulinarično in čustveno zrasla. 

Kaj ti je bilo najteže?

Na splošno mi MasterChef ni povzročal takega stresa, kot sem sprva mislila, da mi ga bo. Vse skupaj sem vseeno dojemala kot igro, izkušnjo, iz katere želim potegniti samo dobro. Nekega negativizma v tej zgodbi si nisem dovolila. Najtežji del pa je bil zame zagotovo biti toliko časa ločen od svojih najbližjih. 

Kakšni so zdaj tvoji načrti, v katero smer bi se rada razvijala?

Moji načrti za prihodnost so premišljeni.  Zavedam se, da se težka in naporna pot šele začenja, zato se tudi ne želim takoj na vrat na nos nekam vreči. Počasi se daleč pride. Puščam si široko odprta vrata in se veselim vseh nadaljnjih projektov, ki prihajajo. Ta izkušnja in naziv zame predstavljata nove možnosti – konec res lepe zgodbe in hkrati začetek moje poklicne poti, na kateri se bom morala še veliko naučiti. Zagotovo pa se želim kulinarično izpopolnjevati tudi v prihodnje, da bom lahko stopala v korak s časom in bila iz dneva v dan boljša na tem področju. Zmago vidim predvsem kot odskočno desko za lažjo uveljavitev v kulinaričnem svetu.

Kako boš porabila denarno nagrado in kje bo svoj dom našel kipec zmagovalke?

Z denarno nagrado si bom omogočila lažji zagon samostojnega podjetništva. Del nagrade bom porabila za svojo (prvo) kuhinjo v stanovanju, ki si ga trenutno urejava s fantom, ostalo pa bi rada premišljeno investirala v prihodnost. Še vedno pa je zame največja nagrada pot, ki sem jo prehodila do tega naziva – ta mi je dala največ. Denarna nagrada je le pika na i. Tudi pokal bo našel posebno mesto v tej moji novi kuhinji, da bo vedno na vidnem mestu in me bo opozarjal, česa vse sem zmožna. 

Kaj pa so na tvojo zmago dejali najbližji?

Bili so neizmerno ponosni name in res so se iskreno veselili z mano. Imeti tako podporo domačih in prijateljev je nekaj najlepšega. Nobena zmaga ne more biti tako sladka, kot tista, ki jo lahko deliš s svojimi najbližjimi. 

Česa te je MasterChef naučil? Kaj si spoznala o sebi?

Boljše vprašanje je, česa me MasterChef ni naučil. Iz te izkušnje odhajam bogatejša, pa ne (le) denarno, bogatejša za nova kuharska znanja, nove izkušnje, nove spomine, nove prijatelje, nove naveze. To je tisto, kar pravzaprav šteje. MasterChef me je naučil, da si včasih zmožen več, kot sam misliš. O sebi sem spoznala, da sem še bolj glasna, kot sem mislila, da sem, tudi malo ubrisana, psihično močna, predvsem pa s srcem in dušo v kuhariji. 

Ti je kateri od sodnikov med tekmovanjem podal kakšen nasvet, ki si ga boš zapomnila za vse čase?

Sodniki so v vsakem trenutku podali kakšen dober nasvet, če si jih le znal poslušati. Mislim, da sem si vsako njihovo besedo, kritiko ali pohvalo zapomnila, da sem lahko kulinarično rasla iz tedna v teden. Vsak sodnik zastopa področje, ki mu je ljubo in tam tudi največkrat poda kakšen primeren nasvet. Ko pa svoje moči združijo, nastane res celostna podoba, homogena celota, ki funkcionira in od katere smo se tekmovalci in tekmovalke lahko veliko naučili. 

Na katero jed, ki si jo pripravila na tekmovanju, si še zlasti ponosna? Zakaj?

Ponosna sem na vse krožnike, ki so dobili dobre komentarje. Še vedno pa sem najbolj ponosna na svojo prvo jed – kumare v omaki. Ta jed zame predstavlja začetek nečesa velikega, s to jedjo sem prebila led, bila sem prva, ki sem jo skuhala v MasterChefu, jo predstavila širni Sloveniji in se tako poklonila tudi svoji pokojni babici, svojim koreninam. In še danes je največje povpraševanje za recept prav te jedi.

Katera je tvoja velika kulinarična želja, ki je do zdaj še nisi uspela uresničiti?

Moje želje so velike, pa naj za zdaj ostanejo še skrivnost. 

Prijave za novo sezono MasterChefa so že odprte. Kakšen nasvet bi dala bodočim tekmovalcem?

Bodoči tekmovalci in tekmovalke (!), upajte si, uživajte in bodite to, kar ste. Pred vstopom v MasterChef pa ponovite osnove (smeh). Želim vam, da bo tudi za vas to nepozabna izkušnja. 

Ne oklevaj in se prijavi v 10. sezono slovenskega MasterChefa! Prijavnica te čaka TUKAJ!