Potica je tradicionalna slovenska praznična sladica, ki s svojo pripravo v obup pogosto spravi marsikatero gospodinjo. V šali bi lahko rekli, da se morajo skoraj zvezde postaviti v popolno pozicijo, da ta znamenita slovenska sladica uspe in poleg dobrega okusa navduši tudi s popolnim izgledom. Da je potica dobra, rahla in lepa, se je treba držati nekaterih osnovnih napotkov, ki vplivajo na kakovost in okus te priljubljene in cenjene praznične sladice. Z nekaterimi so nas v pretekli oddaji seznanili tudi sodniki priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef Slovenija.  

"Lahko imaš goro znanja in desetletja izkušenj, pa je vsakič isto. Ne veš, ali je uspela, dokler jo ne prerežeš," v šali pravi slaščičarski mojster Karim Merdjadi. Čeprav debelina nadeva ni strogo zapovedana, tradicionalni recept veleva: kolikor testa, toliko nadeva. Poleg enakega razmerja med testom in nadevom, mora biti biti potica tudi čim večkrat zavita, zavoji pa morajo biti lepo enakomerni. 

Vse se začne pri pripravi dobrega testa, ki mora biti gosto, elastično in dobro vzhajano. "Pri potici velikokrat rečejo, da mora biti testo revno, nadev pa bogat. To pa seveda ne pomeni, da se uporabi tisto najbolj osnovno kvašeno testo, ampak se mu dodajo tudi maščoba, jajca, limonina lupinica in vanilijev sladkor," pove Luka Jezeršek, ki priljubljeni slovenski sladici pravi kar 'potica kraljica'. "Zelo pomembno je, da ko se lotimo priprave, sestavine natančno odmerimo. Že majhna odstopanja, predvsem pri tekočini in kvasu, lahko naredijo ogromno razliko," poudari Merdjadi, ki za pripravo testa za potico priporoča pšenično belo moko. "Ko v moko vmešamo tekoči del, je pomembno, da ne vlijemo vsega hkrati, ampak ga dodajamo postopoma in ga postopoma tudi vmešavamo," še svetuje slaščičarski mojster. MasterChef sodniki so tekmovalcem zaupali tudi preverjeno dober recept za testo, ki vam ga razkrivamo v nadaljevanju.

Potrebujemo: 
500 g bele moke tip 500/ tip 400 
25 g svežega kvasa 
10 g soli 
3 rumenjaki
60 g sladkorja
1 vanilijev sladkor
80 g masla 
limonina lupinica 
0,02 l ruma 
0,2-0,25 l mlačnega mleka

Ko se lotimo same priprave testa, najprej pripravimo kvasec – v manjšo posodo ali skodelico nadrobimo kvas in ga zmešamo z malo moke, sladkorja in toliko mlačnega mleka, da dobimo primerno gostoto žvrkljanega testa. Kvasec vzhajamo na toplem mestu in ko se 'speni' ter naraste za enkratno količino, je pripravljen.

Moko, ki jo bomo uporabili, moramo presejati, saj tako poskrbimo, da ni zbita, temveč rahla in zračna. Presejano moko posolimo in jo premešamo, nato pa na sredini naredimo jamico, v katero vlijemo vzhajan kvasec ter dolijemo mleko, ki smo ga zmešali s sladkorjem, stopljenim maslom, rumenjaki, rumom in dišavami. Sestavine premešamo s kuhalnico, da se sprimejo skupaj in nastane grobo testo, ki ga nato zvrnemo na pomokano delovno površino in gnetemo tako dolgo, da postane gladko, mehko in elastično. Če ga preveč zgnetemo, bo prerahlo, potica pa bo kasneje pod težo nadeva "padla skupaj". Izjema so potice z lažjimi nadevi, pri katerih lahko testo gnetemo dalj časa, da postane bolj rahlo. Ugneteno testo položimo v pomokano skledo, ki jo pokrijemo s čistim prtičem. Pustimo, da na toplem mestu vzhaja toliko časa, da naraste na dvojno količino. V spodnjem videu si poglejte, kako je videti dobro vzhajano testo za potico.

Medtem ko testo vzhaja, pripravimo nadev. Slovenska kuhinja pozna več kot osemdeset različnih nadevov, med katerimi je najbolj tradicionalen orehov, poznamo pa tudi skutinega, pehtranovega, rozinovega, rožičevega, lešnikovega, mandljevega, medenega, makovega, ocvirkovega in kokosovega. "Boljše je, da je nadev malo bolj gost kot pa redek, saj če je preveč redek, bo med zavijanjem pri kraju tekel ven. Pomembno je tudi, da je lepo mazljiv," svetuje Merdjadi. Pri pripravi makovega nadeva sodniki svetujejo, da mak najprej poparimo z vrelim mlekom, za obogatitev okusa pa mu dodamo tudi naribano jabolko. V rožičev nadev po njihovem nasvetu dodamo še stepene beljake, pomembno pa je tudi, da mu dodamo še kakšne dodatke, ki poskrbijo za obogatitev okusa (rum, naribana čokolada, med ipd.). 

Ko imamo pripravljeno testo in nadev, sledi zavijanje potice. Testo na pomokanem pultu najprej razvaljamo za prst debelo v pravokotnik, nato pa ga enakomerno debelo premažemo z nadevom skoraj do roba; tam, kjer bomo končali zvijanje testa, pustimo nekaj centimetrov nenamazanega roba, sicer testa ne bomo mogli stisniti. Testo nato zvijemo natančno in čim bolj na tesno. Pri tem veliko ljudi naredi napako, saj testo zavijajo s pomočjo prta, ki velikokrat povzroči, da nadev preveč zleze naprej. To lahko preprečimo samo tako, da testo tesno spodvijamo kar z rokami. Tako tudi lažje iztisnemo zrak, ki lahko naredi zračne žepke v potici in povzroči odstopanje skorje. Kako potico pravilno zavijemo, si oglejte v spodnjem videu. 

Povito potico nato preložimo v namaščen pekač in pustimo, da vzhaja za enkratno količino (20-30 minut). "Ko je potica v pekaču, jo obvezno večkrat prebodemo z dolgim zobotrebcem, pletilko ali nabodalom. In to moramo narediti od vrha do dna. Na ta način prebodemo vse plasti, hkrati pa ustvarimo nekakšen 'dimnik', skozi katerega lahko med peko izhaja para. Če tega ne naredimo, nam lahko potico med peko raznese, saj odvečna para ne more izhajati ven. Če je ne raznese, se lahko zgodi tudi to, da v potici nastanejo luknje in zračni mehurčki," razloži Jezeršek, ki ob tem poudari poudari tudi pomen vzhajanja potice v pekaču. "Ko testo drugič vzhaja, začne ponovno rasti. Bojazen nevzhajane potice je, da bo čvrsta in kompaktna in ne bo rahla."  

Vzhajano potico pred peko premažemo z mešanico rumenjaka in mleka, nato pa jo spečemo v ogreti pečici. Pečemo jo približno 45 minut na 180-190 stopinjah Celzija.  Preden jo vzamemo iz pečice, s pletilko preizkusimo, ali je pečena: če je igla suha in skoraj čista, je potica pečena. Pečeno potico pustimo v modelu približno 15 minut, nato pa jo zvrnemo na leseno desko ali na mrežico za pecivo in pustimo, da se popolnoma ohladi.