V pretekli oddaji MasterChef Slovenija so bili tekmovalci postavljeni pred prav poseben izziv: čeprav je bila trgovina, bogato založena s kakovostnimi Spar izdelki, ves čas odprta, so morali na izločitvenem testu kuhati brez odpadkov! Pri tem jim je z nasveti in idejami na pomoč priskočil polfinalist 9. sezone Nik Marolt, ki je lani s svojo kreativnostjo navduševal tako sotekmovalce kot sodnike. 

Poudaril je, da hrane nikoli ne meče stran, temveč poskuša iz vsakega dela živila oziroma sestavine iztisniti največ, kar lahko. Pri tem se posveti tudi steblom, koreninam, lupini in semenom, saj je prepričan, da v kulinariki vse pride prav. To je dokazal s pripravo kolerabinih njokov in panna cotte iz kokosa ter ananasa. 

Kraljica tokratnega izločitvenega testa je bila buča

Šesterica tekmovalcev je morala spretno uporabiti Nikove trike in nasvete za kuhanje po pricipu 'zero waste' ter poustvariti njegove jedi, sodniki pa so določili, da mora biti zvezda njihovih krožnikov buča! In to ne katera koli buča, temveč buča, ki prihaja naravnost s slovenskega podeželja, s kmetije slovenskega pridelovalca, ki svoje dobrote dobavlja v trgovine Spar in Interspar. 

Pri pripravi jedi so imeli povsem proste roke, prav tako je bila ves čas odprta tudi trgovina, ki je letos bogato založena s svežimi in kakovostnimi Spar izdelki. Edini omejitvi sta bili čas (60 minut) in pa 'zero waste' princip kuhanja, kar pomeni, da so morali vsako sestavino, ki so jo izbrali v trgovini, maksimalno izkoristiti. 

'Zero waste' ni modna muha

'Zero waste' oziroma kuhanje brez odpadkov postaja vse pomembnejši princip sodobne priprave hrane, kar je glede na dejstvo, da se v EU po podatkih portala Naša super hrana vsako leto zavrže skoraj 59 milijonov ton hrane (oziroma 131 kg na prebivalca), izjemnega pomena. Že z majhnimi spremembami vsakodnevnih navad lahko pomembno prispevamo k zmanjševanju količine odpadkov in se na ta način borimo proti revščini, lakoti in podnebnim spremembam.

Tudi Spar Slovenija, ki je letos ponosen partner oddaje MasterChef Slovenija, je ključen akter v prizadevanjih za 'zero waste'. Z raznimi ukrepi, kot so ponovna uporaba embalaže, podpora slovenskim pridelovalcem in ozaveščanje kupcev o pomenu zmanjševanja odpadkov, namreč aktivno prispeva k ohranjanju okolja in ustvarjanju bolj trajnostne prihodnosti. Zavedajo se, kako pomembno je odgovorno ravnanje s hrano, zato v sklopu dolgoročne akcije Hrana ne sodi v smeri, redno objavljajo uporabne nasvete ter izvirne recepte za čim boljši izkoristek hrane. 

Viške hrane, ki ostane v trgovinah Spar in Interspar, že več kot devet let donirajo humanitarnim organizacijam. Že več kot devet let v akciji Donirana hrana pomoči potrebnim donirajo živila, ki malo pred iztekom uporabe še niso bila prodana, a so še vedno varna za uživanje. Sodelujejo z dobrodelno organizacijo Zveza Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija, s humanitarnim društvom Hrana za življenje (Food for Life Slovenija), Slovensko filantropijo – Združenjem za promocijo prostovoljstva ter Društvom Krog 9. 

Kako porabiti ostanke velikonočne pojedine po principu 'zero waste'? 

Življenje brez odpadkov (zero waste) je danes vse bolj prisotno načelo, ki predstavlja odmik od potrošniškega vsakdana in izpostavlja odgovornost do okolja. Pri tem ne gre za to, da nam na koncu na kuhinjskem pultu ne ostane čisto nič odpadkov, ampak je pomembno predvsem, da vsako sestavino, ki jo uporabimo, tudi maksimalno izkoristimo.

Enako velja tudi za ostanke. Lep primer so denimo tradicionalne dobrote velike noči: pirhi, potica, hren, kruh ter seveda kuhano ali pečeno meso. Prepričani smo, da je v vsakem hladilniku ostalo še kaj zaloge, ki jo lahko spretno uporabite za pripravo novih, okusnih jedi. 

Pirhe oziroma trdo kuhana jajca lahko uporabite za pripravo sendvičev, solat, namazov in prigrizkov. Med najbolj priljubljene jedi sodijo sendvič s tuno in jajci, toast s šparglji in jajci, solata z jajci in paradižnikom, francoska solata ali ta hip izjemno aktualna regratova solata z jajci.

Kuhano šunko lahko narežete na drobne kocke ali trakove, zmešate s sladko smetano, rumenjaki in naribanim parmezanom ter pripravljeno zmes uporabite kot omako za testenine. Na kocke narezana šunka je tudi odličen dodatek rižotam, mafinom, enolončnicam in solatam. 

Ostanke kruha boste najlažje porabili tako, da pripravite kruhove cmoke ali slasten narastek z začimbami, nad katerim bodo zagotovo navdušeni tudi otroci. Čeprav nekoliko pozno, je lahko odlična ideja še tradicionalna velikonočna prata, v kateri porabite tako ostanek kruha, kot tudi šunke. 

Pametno lahko v kuhinji uporabite tudi hren. Najbolje je, da ga drobno nastrgate in zmešate s kislo smetano ali skuto in v hipu boste imeli pripravljen odličen hrenov namaz, ki bo v hladilniku v tesno zaprti posodi počakal nekaj dni. Prav tako mu lahko primešate ostanke šunke, ki bo še dodatno obogatila namaz ali pa ga uporabite za pripravo pečenega govejega jezika. 

Kdo v letošnjem MasterChefu kuha z najmanj ostanki?

Tekmovalci so se izločitvenega testa lotili vsak na svoj način: nekateri so stavili na slane, drugi na sladke jedi, najbolje pa se je odrezal tekmovalec, ki je pripravil zanimivo bučno zloženko in z njo navdušil tako sodnike kot gosta Nika in zato so ga nemudoma poslali na balkon. Recept za njegovo zanimivo vegetarijansko jed najdete tudi na Sparovi spletni strani TUKAJ, kjer se sproti nalagajo tudi drugi izjemni recepti iz letošnje sezone priljubljenega kuharskega šova. Da lahko tudi doma kuhate kot MasterChef!

Sponzorirana vsebina