Po ocenah Evropske okoljske agencije vsako leto zavržemo približno tretjino pridelane hrane, največ prav v domačih gospodinjstvih. Od tega je kar 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili, še posebej v luči aktualnih razmer, ko tudi pri nas zaskrbljujoče narašča število tistih, ki živijo pod pragom revščine. Že zaradi tega, pa tudi zaradi obremenitve okolja, bi morali s hrano ravnati bolj racionalno in staviti zlasti na izdelke lokalne pridelave, ki niso prepotovali na tisoče kilometrov in imajo zato nižji ogljični odtis. Ob tem je ključno z lastnim zgledom vzgajati tudi otroke, s ciljem, da nikoli ne bi izkusili bremena lakote.
V trgovino siti in z nakupovalnim seznamom
Življenje brez odpadne hrane ni tako zapleteno, kot se morda zdi. Že z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov lahko pomembno pripomoremo k zmanjševanju količine zavržene hrane in tako preprečimo nepotrebno porabo naravnih virov, denarja in embalaže ter pomagamo varovati okolje. V trgovino se denimo nikoli ne bi smeli odpraviti lačni, saj takrat nakupujemo z očmi, v veliko pomoč nam je lahko tudi nakupovalni seznam, ki nas vodi skozi nakup in preprečuje, da bi kupili kaj, česar ne potrebujemo. Še pred tem je pametno preveriti zalogo živil, ki jih že imamo doma in sestaviti vsaj okvirni jedilnik za teden ali dva vnaprej. Tako točno vemo, katera in koliko živil bomo potrebovali, zato ne nakupujemo impulzivno.
Novo nakupljena živila doma v hladilnik in na police postavimo v ozadje, da so starejša živila bliže in vidna. S tem zmanjšamo tveganje, da bi se pokvarila, preden jih lahko uporabimo. Tudi sicer je treba redno preverjati vsebino hladilnika, police in predale in v obroke vključevati živila, ki se bližajo izteku roka uporabe. Če se le da, kupujmo čim več živil lokalnih pridelovalcev, predelovalcev ter dobaviteljev, saj na ta način pomembno podpiramo slovensko gospodarstvo, obenem pa skrbimo za lastno zdravje. Hrana iz domačega okolja je namreč praviloma veliko bolj sveža in kakovostnejša od uvožene, prav tako ima občutno manjši ogljični odtis.
Kako racionalno ravnanje s hrano približati otrokom?
Na srečo se tudi vse več trgovcev zaveda pomena lokalno pridelane hrane in na svoje police redno umešča izdelke z lokalnih kmetij, iz zadrug in industrijskih obratov. V Mercatorju denimo od slovenskih pridelovalcev in kmetijskih zadrug odkupijo več kot 500 milijonov evrov blaga na leto, kar je daleč največ pri nas. S svojimi partnerji iz vseh krajev Slovenije se tako vse leto trudijo, da imajo kupci na prodajnih policah vedno na izbiro čim večje število domačih slovenskih, tradicionalnih in avtohtonih izdelkov, s katerimi prinašajo slovensko kakovost v svoje domove. A ne le to, nad lokalnimi izdelki in domačo hrano pomagajo navduševati tudi otroke. Mercator je namreč ponosni partner priljubljene kuharske oddaje Mali šef Slovenije, v kateri se 16 talentiranih mladih kuharic in kuharjev z osnovnih šol širom Slovenije poteguje za prestižni naziv 'Mali šef Slovenije' ter čim višjo Mercatorjevo donacijo, ki jo naš priznani trgovec namenja za uresničitev šolskih projektov.
Pri dosegi zadanih ciljev lahko talentiranim osnovnošolcem pomagate tudi vi. Ob nakupu izdelkov z oznako Mali šef v Mercatorju na računu prejmete kodo za glasovanje. Z njo na malisef.mercator.si glasujete za šolo, ki bi ji radi pomagali do donacije. Glasovanje poteka od 6. 3. do 8. 5. 2023. O prvih treh mestih bo odločala žirija, uvrstitev preostalih petih tekmovalnih parov pa je odvisna od vaših glasov! Zato spremljajte oddajo Mali šef Slovenije na POP TV in glasujte za svoja favorita!
Tudi prezrele banane so še vedno uporabne, prav tako pire krompir včerajšnjega kosila
Glavni cilj kuharske oddaje Mali šef Slovenije je opogumiti ter opolnomočiti otroke za samostojno pripravo hrane in jih opremiti s kar največ znanja ter polno vrečo koristnih idej, kako premišljeno uporabiti sestavine v domači kuhinji, da ostane kar najmanj odpadkov. Pri tem smo jim odrasli z odgovornim ravnanjem največji vzor, zato je izjemno pomembno, da znamo pravilno ravnati s hrano in živil ne zavržemo takoj, ko niso več v optimalnem stanju. Iz prezrelih banan lahko denimo spečemo palačinke ali kruh ali mafine, iz drugih vrst sadja pa mafine in pite. Predvsem domače vrste sadja lahko pokuhamo v kompot, čežano ali marmelado ali pa ga zamrznemo in pozneje uporabimo pri peki. Vse ostanke zelenjave lahko porabimo v zelenjavnih ali kremnih juhah, enolončnicah, omakah za testenine in omletah.
Če se nam zgodi, da kdaj ne pojemo vsega, kar smo pripravili za kosilo ali večerjo, premislimo, ali lahko pripravljeno hrano kako shranimo in jo pojemo za malico ali večerjo naslednji dan. Iz pire krompirja lahko denimo pripravimo svaljke ali slastne ocvrtke, kuhanemu rižu pa dodamo nekaj mesa in ga spremenimo v čufte ali rižoto. Star kruh lahko enostavno zdrobimo v drobtine ali pripravimo slastne jedi, kot so pohane šnite in kruhovi cmoki. Tudi že pripravljeno hrano lahko znova zamrznemo in tako poskrbimo za domač obrok takrat, ko ni časa za kuhanje ali skok v trgovino. Užitne presežke hrane lahko prav tako ponudimo prijateljem, sodelavcem in družini ali pa z njo pomagamo ljudem v stiski ter tako pomagamo na dveh ravneh: pri zmanjševanju odpadne hrane ter premagovanju lakote.
Sponzorirana objava
