V svetovnem merilu se pri naši prehrani zanašamo na zelo ozek izbor sestavin. Pri tem izločimo mnoga koristna živila, ki vsebujejo veliko mineralov in vitaminov ter so bogata s hranilnimi snovmi, koristnimi za naše telo. Enolična prehrana povzroča upad raznolikosti rastlinskega in živalskega sveta. Naše prehrambene navade v zadnjih dvesto letih so privedle do zmanjšanja raznovrstnosti v kmetijstvu za osupljivih 75 odstotkov – kar 80 % vrst paradižnika, riža, zelja in graha sploh ne obstaja več. Nikoli ni prepozno za zdrave in dobre spremembe v prehranjevanju, zato je Knorr v sodelovanju z Okusno.je pripravil kuharsko tekmovanje Kuhinja prihodnosti, ter spodbudil lokalne kuharje, da pripravijo brezmesne jedi z uporabo super živil kot so žitarice, zelenjava, semena, stročnice, oreščki,...
Zanašanje na vire beljakovin živalskega izvora dodatno obremenjuje naše okolje in kmetijstvo, kar pomeni, da tak način prehranjevanja ni dolgoročno vzdržen. Celotno kmetijstvo prispeva okoli četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov – od tega jih je približno 60 odstotkov povezanih s prehrano živalskega izvora. Proizvodnja mesa, mesnih izdelkov in jajc v primerjavi z rastlinskimi viri prehrane zahteva več vode in kmetijskih površin ter ustvarja več toplogrednih plinov, s svojimi tekočimi odpadki pa onesnažuje reke in morja.
V svetu, prenasičenim z nasveti in pritiski glede tega, kaj smemo jesti in česa ne, Knorr ljudem omogočiti večjo izbiro hrane in s tem podpirati pozitivne spremembe. 50 živil prihodnosti – Future 50 Foods je začetek potovanja in način, kako postopoma, jed za jedjo odličnega okusa, narediti spremembo. S premišljenim izborom sestavin v naši kuhinji napravimo ključni korak k izboljšanju svetovnega prehranskega sistema.
Seznam 50 živil prihodnosti , ki vsebuje zelenjavo, žitarice, semena, stročnice in oreščke s celega sveta, je razvit, da bi prinesel večjo raznolikost v našo kuhinjo in na krožnike, njegov glavni cilj pa je, da vsako jed naredi boljšo, kot je bila prej. Z uporabo 50 živil prihodnosti – Future 50 Foods lahko povečamo hranilno vrednost in zmanjšamo vpliv vsakodnevnih obrokov na okolje. Tako lahko vsi postanemo veliki junaki, če začnemo z majhnimi koraki in pametnimi izbirami v lastni kuhinji.
Rdeča redkvica ali vrtna redkev je korenovka, katere divji predniki izvirajo iz jugovzhodne Azije, jedli pa so jo že stari Egipčani. Poznamo več različnih sort, ki se razlikujejo po barvi, velikosti, obliki korena, dolžini zorenja ter intenziteti okusa. Surova redkvica ima hrustljavo teksturo in oster okus.
Rdečo redkvico običajno uživamo surovo kot prigrizek ali v solatah, užitni pa so tudi njeni listi, ki se prav tako dodajajo solatam ali postrežejo kot pražena priloga. Iz semen lahko vzgojimo kalčke, ki so značilnega pikantnega okusa in močno spominjajo na koren redkvice. Če je redkev pravočasno pobrana, je njeno meso sladko in hrustljavo, če ostane predolgo v zemlji, pa postane puhla, grenka in žilava. Najbolje uspeva na soncu v lahki peščeni ilovici.
Vsebuje veliko vitamina C in je bogata tudi s folno kislino. Zato je primerna tudi za nosečnice, ki v času nosečnosti potrebujejo še večjo količino folne kisline, kot sicer. Redkvica vsebuje tudi cink, fosfor, kalij, železo, vitamin B6, riboflavin. Vsebuje pa tudi žveplove spojine, ki naše telo varujejo pred nekaterimi vrstami rakavih obolenj.
Velja za prehrano z malo kalorijami. Kljub temu, da vsebuje malo kalorij, pa je bogata z hranilnimi vlakninami in vodo. Redkvica nam bo v pomoč, ko imamo težave z zaprtjem. Učinkovita je tudi za naš prebavni sistem, v pomoč pa nam bo tudi pri razstrupljanju telesa. Ker je rdeča redkvica naravni diuretik, je zato učinkovita pri boju z okužbami sečil in učinkovito sredstvo za čiščenje ledvic.
Te zanima, kako so tekmovalci uporabili rdečo redkvico v novi sezoni Kuhinja prihodnosti? Video si lahko pogledaš v video galeriji.
Naročnik oglasa je Knorr.
