V svetovnem merilu se pri naši prehrani zanašamo na zelo ozek izbor sestavin. Pri tem izločimo mnoga koristna živila, ki vsebujejo veliko mineralov in vitaminov ter so bogata s hranilnimi snovmi, koristnimi za naše telo. Enolična prehrana povzroča upad raznolikosti rastlinskega in živalskega sveta. Naše prehrambene navade v zadnjih dvesto letih so privedle do zmanjšanja raznovrstnosti v kmetijstvu za osupljivih 75 odstotkov – kar 80 % vrst paradižnika, riža, zelja in graha sploh ne obstaja več. Nikoli ni prepozno za zdrave in dobre spremembe v prehranjevanju, zato je Knorr v sodelovanju z Okusno.je pripravil kuharsko tekmovanje Kuhinja prihodnosti, ter spodbudil lokalne kuharje, da pripravijo brezmesne jedi z uporabo super živil kot so žitarice, zelenjava, semena, stročnice, oreščki,…
Zanašanje na vire beljakovin živalskega izvora dodatno obremenjuje naše okolje in kmetijstvo, kar pomeni, da tak način prehranjevanja ni dolgoročno vzdržen. Celotno kmetijstvo prispeva okoli četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov – od tega jih je približno 60 odstotkov povezanih s prehrano živalskega izvora. Proizvodnja mesa, mesnih izdelkov in jajc v primerjavi z rastlinskimi viri prehrane zahteva več vode in kmetijskih površin ter ustvarja več toplogrednih plinov, s svojimi tekočimi odpadki pa onesnažuje reke in morja.
V svetu, prenasičenem z nasveti in pritiski glede tega, kaj smemo jesti in česa ne, Knorr ljudem omogočiti večjo izbiro hrane in s tem podpirati pozitivne spremembe. 50 živil prihodnosti – Future 50 Foods je začetek potovanja in način, kako postopoma, jed za jedjo odličnega okusa, narediti spremembo. S premišljenim izborom sestavin v naši kuhinji napravimo ključni korak k izboljšanju svetovnega prehranskega sistema.
Seznam 50 živil prihodnosti , ki vsebuje zelenjavo, žitarice, semena, stročnice in oreščke s celega sveta, je razvit, da bi prinesel večjo raznolikost v našo kuhinjo in na krožnike, njegov glavni cilj pa je, da vsako jed naredi boljšo, kot je bila prej. Z uporabo 50 živil prihodnosti – Future 50 Foods lahko povečamo hranilno vrednost in zmanjšamo vpliv vsakodnevnih obrokov na okolje. Tako lahko vsi postanemo veliki junaki, če začnemo z majhnimi koraki in pametnimi izbirami v lastni kuhinji.
Konoplja raste hitro in na različni zemlji. Za rast ne potrebuje gnojil in pesticidov. Čeprav trenutno ne spada med najpogosteje uživana semena, je že več stoletij del prehrane na Kitajskem in v Indiji.
Semena spadajo v isto sorto kot kanabis (marihuana), vendar konopljina semena ne vsebujejo THC-ja, snovi, ki povzroča omamljenost in jo vsebuje marihuana. Tekstura majhnih, hrustljavih semen je mehka, maslena. Vsebujejo omega-3- in omega-6-maščobne kisline (t. i. dobre maščobe). Vsebujejo tudi beljakovine, vlaknine in številne vitamine ter minerale, kar upravičuje nedavno ponovno odkritje teh okusnih semen oreščkastega okusa. Majhna, samo 30-gramska porcija vsebuje 1 gram vlaknin ter 9 gramov beljakovin in je dober vir železa. Konopljina semena so na voljo v različnih oblikah: kot olje, mlečni nadomestek, moka in sestavina številnih izdelkov (vključno s pomakami, omakami, juhami, krekerji, piškoti, kruhom in solatami). Jedo se lahko surova, del jedi s konopljo, kot kalčki in zdrobljena v prah.
Konoplja je bila ena od prvih rastlin, ki so jo, pred približno 10.000 leti, začeli dojemati kot uporabna vlakna. Ta ni namreč samo prehranski vir, temveč jo je mogoče tudi prečistiti v papir, obnovljivo plastiko, oblačila in biogorivo.
V finalnem kuharskem dvoboju druge sezone Kuhinja prihodnosti sta se pomerila Kaja in Anže, ter pripravila jed s super živili – z ohrovtom in konopljinimi semeni, ter začinila in izboljšala okuse s Knorr izdelki. Te zanima kaj sta skuhala? Video si lahko pogledaš v video galeriji.
Naročnik oglasa je Knorr
