Ko so Španci v 16. stoletju iz Amerike prinesli paradižnik v Evropo, si zagotovo niso mislili, da bo postal eno od osrednjih živil našega kulinaričnega prostora. Sprva so namreč celo verjeli, da je strupen in so ga uporabljali le kot dekoracijo. Sčasoma so ugotovili, da gre v resnici za izjemno osvežilen ter okusen sadež, iz katerega je mogoče pripraviti tudi omako.
Z juga Italije v svet
Prvi pisni recepti, ki omenjajo paradižnik kot sestavino v omaki, segajo v 17. stoletje, kot pomemben del vsakodnevne prehrane pa naj bi se najprej uveljavila na jugu Italije, kjer je optimalno podnebje za gojenje paradižnika. Z razvojem testenin in pic v 18. in 19. stoletju je paradižnikova omaka nato postala nepogrešljiv del italijanske kulinarike, od tam pa se je, skupaj z izseljenci, razširila po vsem svetu.
Tudi v Sloveniji se paradižnikova omaka ponaša z bogato tradicijo. Najboljša je bila seveda tista, ki nam jo je pripravljala babica, razlog za to pa sila preprost: pripravila jo je iz svežih, domačih, na soncu dozorelih paradižnikov, ki jih je potem skrbno predelala v najboljšo paradižnikovo omako na svetu. Ker pogosto ni bilo mogoče vsega paradižnika porabiti takoj, ga je skuhala v gladek pire, ga shranila v kozarce in nam skoraj skozi vse leto pripravljala okusne omake, ob katerih smo kar cmokali od užitka.
Zakaj danes paradižnikova omaka ni takšna, kot nekoč?
Še danes je paradižnikova omaka ena najbolj priljubljenih omak vsake slovenske kuhinje. Nepogrešljiva je na picah, v lazanjah, enolončnicah, mesnih jedeh, tudi v kombinaciji s testeninami jo obožujejo vse generacije. Brez paradižnikove omake si ne predstavljamo polnjenih paprik, niti čuftov ter številnih drugih jedi, ki prikličejo čudovite spomine, saj jih uživamo že vse od otroštva.
A okus vendarle ni takšen, kot ga imamo v spominih iz otroštva. Nič se namreč ne more kosati z okusom sveže nabranih vrtnin, kot so grah, paradižnik in druge vrste zelenjave. Mnogi namreč nimajo ne časa ne možnosti, da bi imeli lasten vrt, pa čeprav se v splošni javnosti krepi zavedanje pomena samooskrbe. S paradižnikom iz trgovine pa je praktično nemogoče v celoti poustvariti jedi, ki so nam jih pripravljale babice. Naj se še tako natančno držimo tradicionalne recepture, manjka tisti ščepec svežine in okusa po domačem.
Najboljša je omaka iz paradižnikov z domače njive
Na srečo se vse več predelovalcev vrtnin prizadeva za povečanje domače pridelave zelenjave ter povečuje delež surovin z domačih polj v svoje končne izdelke. Podravka denimo že več kot 70 let razvija nove in oživlja obstoječe recepture za visokokakovostne izdelke, da lahko vsak dan uživamo v slastnih in omamno dišečih zlenjavnih pripravkih in omakah, ki imajo okus po domačem.
Lep primer je njihova tradicionalna passata. Narejena je namreč izključno iz 100 % svežega paradižnika izbranih sort vrhunske kakovosti, pridelanega na hrvaških poljih – od Istre, Slavonije, Međimurja, Varaždina do Podravine. Samo letos želi Podravka pridelati več kot 40.000 ton paradižnika, kar je 25 % več, kot leto prej. Ves paradižnik, ki ga na svojih poljih goji več kot 20 hrvaških kooperantov, je predelan v manj kot 24 urah po obiranju, kar ohranja njegov poln okus, naravno barvo in hranilno vrednost. Poleg tega je bogat vir likopena, naravnega antioksidanta, ki ga najdemo v kuhanem paradižniku.
Zaupanje potrošnikov v Podravkine izdelke krepi tudi samooskrbo v kmetijstvu, saj omogoča povečevanje pridelave in predelave domačih surovin v izdelke vrhunske kakovosti, ki so popolnoma domačega izvora. V novem Podravkinem obratu v Varaždinu, ki dnevno predela do 1.000 ton paradižnika, sveže plodove nežno pretvorijo v gosto, žametno passato, katere edina sestavina je paradižnik - brez dodanih aditivov, soli ali sladkorjev. Prav tako, kot so jo pripravljale naše babice.
Zato ni naključje, da je passata iz Podravke prejela priznanje Izbrale mame. Gre za znak, ki ga podelijo slovenske mame po temeljitem preizkusu izdelkov v vsakdanji uporabi. To pomeni, da je passata prestala najstrožji test – test družinske kuhinje.
Ko iz domače kuhinje zadiši po tradicionalnih dobrotah
Ena glavnih prednosti passate je njena vsestranskost. Pogosto se uporablja kot osnova za različne vrste omak – najbolj znana je paradižnikova omaka za testenine, pico ali lazanjo. Zaradi svoje gladke teksture je odlična za jedi, kjer ne želimo kosov paradižnika, temveč bolj svilnat in enoten preliv, denimo za paradižnikovo juho, ki je odlična poletna osvežitev. Passata se pogosto uporablja tudi v enolončnicah in omakah za meso ali ribe. Lahko jo dodamo golažu, ratatouilleu, zelenjavnim omakam ali jedem iz riža, kjer želimo več paradižnikovega okusa, vendar brez koščkov.
Ker passata ni začinjena, je primerna tudi za ustvarjalno kuhanje. Po okusu jo lahko začinimo ali kombiniramo z drugimi sestavinami, kar omogoča večjo prilagodljivost pri pripravi jedi. Poleg tega ima passata dolgo obstojnost v zaprti embalaži, zato jo pogosto najdemo v domačih shrambah kot hitro in uporabno rešitev za pripravo obroka.
Ne glede na to, ali pripravljate hitro večerjo s testeninami, bogato enolončnico ali domačo pico – Podravkina passata je vsestranska osnova, ki ji lahko zaupate. Njena gosta tekstura in naravna aroma se odlično povežeta z zelišči, česnom in oljčnim oljem, a tudi brez dodatkov zasije v vsej svoji svežini in bogatem okusu.
Sponzorirana vsebina
