Čeprav se zdi riž na prvi pogled povsem neškodljivo živilo, to v resnici ne drži povsem, še zlasti, ko ga pogrevamo. Okužba s pogretim rižem lahko prinese številne nevšečnosti, zato je previdnost pri pripravi riževih jedi zelo pomembna, ob tem pa moramo upoštevati tudi nekatere nasvete, s katerimi se izognemo morebitnim zapletom. Da bi lažje razumeli tveganja, povezana s praženim rižem, moramo najprej vedeti, kako se ta jed sploh pripravlja. 

Surova riževa zrna vsebujejo spore bakterije, imenovane Bacillus cereus

Pražen riž je priljubljena azijska jed, za katero se uporablja predhodno kuhan riž, ki se po kuhanju počasi ohladi na sobni temperaturi. Med tem časom se iz riža odstrani odvečna vlaga, zrna pa se tudi nekoliko utrdijo, kar pripomore k temu, da med praženjem ne razpadejo. Ohlajen, predhodno kuhan riž se nato skupaj z ostalimi sestavinami hitro popraži v voku, jed pa se začini z azijskimi začimbami in omakami.

Vse skupaj se v resnici sliši povsem 'nedolžno', če ne vemo, da surova riževa zrna vsebujejo spore bakterije, imenovane Bacillus cereus. Te so odporne na toploto, zato praviloma preživijo proces kuhanja riža, prav tako pa jih tudi ne moremo uničiti z izpiranjem riža pred kuhanjem. In če kuhan riž pustimo predolgo časa stati na sobni temperaturi, se lahko spore razrastejo v bakterije. Te se začnejo pospešeno razmnoževati in izločati strupene snovi, ki nato povzročijo okužbo. In prav to je tudi razlog, da se ta okužba največkrat pojavlja prav pri zaužitju praženega riža, saj se ta velikokrat pripravlja iz ostankov hrane, ki je pred tem počivala več ur in jo zgolj na hitro pogrejemo. V času, ko riž od kosila pa vse do naslednjega dne čaka, da ga pogrejete, imajo bakterije možnost, da se razširijo in zastrupijo hrano ter posledično tudi vas. 

Kakšni so simptomi sindroma praženega riža?

Bakterija Bacillus cereus sprošča dva tipa strupenih snovi oziroma toksinov, ki lahko povzročijo različne bolezni s specifičnimi simptomi. Pri eni od različic okužbe je pogostejše bruhanje, pri drugi pa driska. Slednjo pogosto spremljajo tudi trebušni krči, pojavi pa se lahko tudi slabost, vendar je bruhanje redko. V tem primeru okužbe se toksini sprostijo, šele ko bakterija doseže tanko črevesje, zato se simptomi praviloma pojavijo približno 6–15 ur po zaužitju kontaminirane hrane, nato pa običajno izginejo po približno enem dnevu.

Pri drugi različici okužbe pa bakterija strupene snovi v hrano sprosti že pred zaužitjem. Bruhanje, ki je glavni simptom te okužbe, se pojavi hitreje, lahko že približno pol ure po zaužitju hrane in ne pozneje kot po 6 urah. Tudi pri tej različici simptomi praviloma izzvenijo po približno 24 urah.

Pri večini ljudi za uspešno okrevanje po okužbi z bakterijo Bacillus cereus zadostujeta počitek in povečan vnos tekočine za preprečevanje dehidracije. Možni pa so tudi resnejši zapleti, ki pa se najpogosteje pojavijo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom, pri ljudeh s kirurškimi ranami in pri osebah, ki prejemajo intravensko terapijo.

Kako preprečiti sindrom praženega riža?

Kot ste lahko prebrali, je ključni dejavnik tveganja pri tej jedi čas, ko pustimo kuhan riž stati, da se ohladi in izpari. Da se izognemo morebitnim težavam, je zato najbolje, da kuhan riž čim hitreje ohladimo na temperaturo, ki ni višja od 4 stopinj Celzija. To najlažje storimo tako, da kuhan riž pretresemo v večjo, plitko posodo (na primer pekač) in ga razporedimo po celotni površini. Tako se bo zelo hitro ohladil, med ohlajanjem pa ga lahko tudi nežno premešamo. Kuhan riž na sobni temperaturi tudi ne pustimo stati več kot eno uro, prav tako pa ga tudi ne smemo pogreti več kot enkrat, saj se sicer močno poveča tveganje za to, da začne bakterija Bacillus cereus izločati toksine. 

Povzeto po bodieko.si.