Nekateri so ob omembi tovrstnih tem skeptični. Kako lahko hrana vpliva na naše razpoloženje? Ni to le še ena od številnih pogruntavščin, na katerih služijo posamezna podjetja? Niti ne. Znanost, ki preučuje vpliv hrane na naše počutje, temelji na enostavni enačbi: sprememba v prehrani vpliva na kemijsko ravnovesje v možganih in njihovo delovanje, to pa vodi do sprememb v vedenju.
V obroke je koristno vnesti več omega 3 maščobnih kislin. Raziskovalci so namreč ugotovili, da so nenasičene maščobne klisline stabilizatorji razpoloženja, ki igrajo ključno vlogo pri duševnem zdravju in dobrem počutju. Nedavna študija, ki je potekala na Novi Zelandiji, je pokazala, da je uživanje rib povezano z boljšim duševnih zdravjem. Pri še eni raziskavi, ki so jo izvedli med novopečenimi mamicami, pa se je izkazalo, da je zmanjšano uživanje rib (in posledično nižja vrednost omega 3 maščobnih kislin) povezano z višjim tveganjem za razvoj poporodne depresije. Poleg rib vsebuje te maščobne kisline tudi laneno seme. Ena žlica na dan naj bi veljala za varen dnevni odmerek. Drugi viri pa so še: cvetača, rdeč fižol, brokoli, olje kanole ...
Probiotiki
Probiotiki so sicer najbolj znani po svoji koristni vlogi v prebavnem traktu, toda nove raziskave kažejo, da bakterije v črevesju pošiljajo in sprejemajo signale iz možganov (črevesno-možganska os). Ena od pomembnejših študij na tem področju naj ki ugotovila pozitivne učinke probiotikov na simptome depresije. Torej, jogurtov smoothie za zajtrk je odlična ideja za pozitiven začetek dneva
Več hrane, bogate s selenom
Številne študije dokazujejo, da je prenizek vnos minerala selena povezan s slabšim razpoloženjem, melanholijo, depresijo. Ljudje, ki uživajo dovolj mlečnih izdelkov in mleka, so torej bolj zdravi, vitalni, optimistični, energični, samozavestni, izražajo več ustvarjalnosti in imajo večjo zmožnost koncentracije. Selen boste našli v tudi v brazilskih oreških, ostrigah, tuni, sardelah, polnozrnatih in navadnih testeninah, piščancu, sončničnih semenih, jajcih, skuti, rjavem rižu, kvasu, žitaricah in nekaterih vrstah zeleno listnate zelenjave.
Kava
Ugotovitve kažejo, da kofein vzpodbudi sproščanje dopamina, ki pomembno vpliva na razpoloženje. Ena od študij celo navaja, da ima uživanje kave preventiven učinek pri posameznikih, ki imajo večje tveganje za depresijo. A kakorkoli že, znano je, da kofein vpliva na vsakogar drugače – nekatere razdraži, druge uspava ali razžalosti. V tem primeru raje izberite kavo brez kofeina ali rooibosov čaj.
Zvišujte raven serotonina
Serotonin je živčni prenašalec, ki ga imenujemo tudi hormon sreče, saj ima pomembno vlogo pri občutenju sreče. Če ga imamo dovolj, smo zadovoljni, optimistični in dobrega razpoloženja. Bolje spimo in smo sproščeni. Če je raven serotonina v telesu nizka, se razpoloženje precej hitro poslabša; če pa je pomanjkanje serotonina zelo nizko, pa lahko postanemo celo agresivni. Vsi poznamo tisti prijeten občutek, ki nas preplavi, ko pojemo dobro čokolado, slastno tortico ali kakšno drugo dobroto, ki vsebuje ogljikove hidrate. Prav ti so namreč ’krivec’ za dvig serotnina.
Obstajalo naj bi več komponent, ki naj bi vplivale na raven serotonina v možganih, in sicer:
⇒ Tritofan: Več aminoklisline triptofan kot vstopi v možgane, več serotonina se proizvede. Triptofan je skoraj v vseh živilih, bogatih z beljakovinami.
⇒ Ogljikovi hidrati: Dejstvo je, da hrana, bogata z ogljikovimi hidrati, dviga serotonin in posledično dobro razpoloženje. A raziskovalka in strokovnjakinja za prehrano na Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu, dr. Judith Wurtman, predvideva, da se mnoge ženske zasvojijo s prenajedanjem z ogljikovimi hidrati, da bi se počutile bolje. Drugi raziskovalci pa so mnenja, da obroki, bogati z ogljikovimi hidrati, dvigajo razpoloženje tudi zaradi pozitivnih spominov iz otroštva, ki jih povezujemo z uživanjem določene hrane.
⇒ Alkohol: ni potrebno biti strokovnjak, da bi ugotovili, da alkohol ni ravno stabilizator razpoloženja. Prekomerno uživanje lahko vodi v slabše psihično počutje, žalost, melanholijo. Obstajajo znanstveni dokazi, ki kažejo na povezano med disfunkcijo serotonina, negativnim razpoloženjem in prekomernim uživanjem alkohola.
Pa še nekaj zanimivih dejstev:
• Borovnice nimajo le visoke vsebnosti antioksidantov, pač pa tudi izjemno dvigajo razpoloženje, izboljšujejo spomin in ščitijo možgane pred staranjem.
• Znanost je končno potrdila to, kar nas večina že dolgo ve – v enem od raziskovalnih inštitutov v Švici so raziskovalci ugotovili, da dnevno uživanje temne čokolade v dveh tednih zniža raven kortizola. Razlog naj bi se skrival v antioksidatih, ki jih najdemo v temni čokoladi.
• Voda je izjemnega pomena za pravilno delovanje telesa in že najmanjša stopnja izgube vode poslabša telesno in duševno počutje. Dehidracija močno vpliva tudi na sposobnost koncentracije.
• Ko imate slab dan, je priporočljivo piti matcho – čaj, ki pomirja čute, umiri nervozo in izboljša razpoloženje. Ena od Japonskih študij kaže, da je pitje dveh do treh skodelic zelenega čaja na dan povezano z zmanjšanjem simptomov depresije pri starejših. Razlog naj bi bil v številnih hranilih, ki izboljšujejo razpoloženje, vključno z L-teaninom, aminokislino, ki pomaga v boju proti tesnobi.
Viri:
Foods to Uplift Your Mood, WebMD Weight Loss Clinic, Kathleen M. Zelman, MPH, RD, LD
Foods to boost your mood, Eatingwell
Healthy eating, Netdoctor
Boost your mood with food, Richard N. Fogoros
