Ko sta pred nekaj leti Clara in Gigi Padovani na podlagi najdenih zapisov o izvoru tiramisuja v svoji knjigi zapisala, da si ga je v 50. letih prejšnja stoletja izmislil Marico Cosolo iz vasi Škocjan ob Soči, se je v to vpletla celo italijanska politika. Ta podatek jih je namreč razburil, saj je veljalo, da priljubljena italijanska zloženka iz maskarponeja in s kavo prepojenih biskvitnih piškotov ter kakavovim posipom, izhaja iz gostilne Alle Beccherie v Trevisu. Spomnila naj bi se jo tamkajšnja kuharica Ada Campeol leta 1970, ko je ob rojstvu sina iskala sladico, ki ji bo dala moč. V Italiji je nato ponovno završalo, ko je pred tremi leti rimsko kmetijsko ministrstvo potrdilo, da tiramisu izvira iz Furlanije-Julijske krajine, s čimer se nikakor niso mogli strinjati Benečani.

Furlanski pobudnik zaščite tiramisuja Massimo Percotto je takrat poudaril, da obstajata dva vira, iz katerih se je oblikoval tiramisu. Zgodnejših naj bi bila kupa Tirime Su iz lokala Vetturino v Pierisu, ki pa je bila zelo drugačna od današnjega tiramisuja. Za drugi vir pa je navedel hotel Roma v Tolmeču, kjer je nastal tiramisu z maskarponejem in savojskimi piškoti.

Spor o izvoru jedi, ki spremlja tudi tiramisu, na kulinaričnem področju ni nič redkega niti novega. Drži pa, da tudi o tej italijanski sladici kroži več zgodb o njenem nastanku, o njenem avtorstvu pa so se glasovi že večkrat razgreli.

Ob boku trditve, da je tiramisu pogruntavščina Ade Campeol, je druga zgodba, ki vodi do iste restavracije v Trevisu. Za očeta tiramisuja - ki v prevodu pomeni »poberi me« oziroma »potegni me gor« in se nanaša na energijo, ki naj bi jo ob zaužitju bogate jajčne sladice dobili – je bil oklican tudi slaščičarski mojster Roberto Loli Linguanott, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja kulinarične zamisli preizkušal v svoji gostilni Alla Beccherie v Trevisu. Navdušenje nad mehkimi sladicami je prinesel iz svojega izpopolnjevanja v Nemčiji, kar pa je ob vrnitvi v Italijo prepletel še s svojim otroškim spominom na stepeni rumenjak s sladkorjem – »sbatudin«, ki je spremljal marsikateri zajtrk v domovih med Trevisom in Benetkami. Za pripravo zelo preprosto sladico so tako navdihnile nostalgija in sveže Linguanottove izkušnje.

Kot pravi pripoved, se je mojstrski slaščičar v kasnejših letih večkrat vračal v Treviso in ponosno opazoval uspeh svoje sladice za mizami gostilne Alle Beccheirie. Tiramisu je svojem lokalnem okolju kmalu dobil posnemovalce, od tam zaokrožil še po Italiji in nato prešel državne meje ter se vpel v svet.

Da je tiramisu njegov izum, je trdil tudi Carminantonio Iannaccone, kuharski mojster italijanskih korenin iz ZDA. Zamislil naj bi si ga konec 60. let v svoji restavraciji v Trevisu, kasneje pa naj bi njegov brat recept prodal gostili Alle Beccherie. A v restavraciji El Toula naj bi se tiramisuja spomnili še prej, saj je s svojimi afrodizičnimi učinki veljal za velik hit med strankami bližnjega bordela, pa pravi spet druga razlaga o njegovem nastanku.

Drži pa, da se je tiramisu v kuharskih knjigah in revijah, pa tudi v slovarju italijanskega jezika začel pojavljati v 80. letih prejšnjega stoletja.

Tiramisu – sladica iz 18. stoletja

Čeprav tiramisu velja za sladico 20. stoletja, obstaja tudi legenda, po kateri je ta nastala že v 18. stoletju v Sieni v Toskani. Pod imenom »zuppa del duca« naj bi to sladico pripravili za obisk vojvode Cosima III. Medičejskega, medtem ko druga pripoved spet pravi, da so si jo zamislili sredi 19. stoletja v Torinu za prvega italijanskega premierja Cavourja, ki je bil velik sladkosned.

♦ Sestavine za 12 oseb:
400 g Savoiardi piškotov
300-350 ml močne črne kave (espresso)
6 rumenjakov
4 beljaki
6 žlic sladkorja
500 g mascarponeja
nesladkan kakav v prahu
amaretto, konjak ali desertno marsala vino

V plitko skledo z ravnim dnom vlijemo kavo in počakamo, da se ohladi. Primešamo marsalo, konjak ali liker in postavimo na stran. 

V dve skledi ločimo beljake in rumenjake. Beljake z električnim mešalnikom mešamo, da se začnejo na površini tvoriti trdi vrhovi. Med mešanjem po žlicah dodamo polovico sladkorja in mešamo še 2 do 3 minute, da nastane čvrst in bleščeč sneg. Rumenjakom dodamo drugo polovico sladkorja in umešamo v rahlo in puhasto, bledo rumeno zmes. 

V rumenjakovo zmes z ročno metlico ali lopatko vmešamo mascarpone, ki ga dodajamo po žlicah. Na koncu v dveh ali treh obrokih nežno in počasi vmešamo še beljakov sneg. 

V ohlajeno kavo z obeh strani na hitro pomočimo piškote in jih enega poleg drugega polagamo v pravokotno stekleno posodo. Ko s piškoti v celoti prekrijemo dno pekača, na njih nanesemo 1/2 kreme, ki jo po vrhu lepo poravnamo in pogladimo. Na kremo nanesemo novo plast v kavi namočenih piškotov in jih prekrijemo s preostankom kreme. Po kremi potrosimo kakav v prahu. Posodo pokrijemo pokrovom (plastično folijo za živila) in pred postrežbo vsaj za 6 ur shranimo v hladilnik, da se sestavine lepo povežejo. 

Nasvet: Tiramisu lahko postrežemo tudi v kozarčkih in tako ustvarimo čudovito porcijsko sladico.

Viri: https://www.accademiadeltiramisu.com/en/the-origin-of-tiramisu-fact-and-legend/, rtvslo.si/tureavanture/kulinarika/italijani-bijejo-boj-za-tiramisu-je-furlanski-ali-beneski/430099, enjoyfoodwine.com/all-about-tiramisu-history-origin-recipe/, www.lagazzettaitaliana.com/, https://archive.is/20120604101928/http://www.annamariavolpi.com/page38.html