»Pica burek je postal fenomen, ker združuje dve prepoznavi jedi, ki sta v Sloveniji prišli od drugod in sta hkrati pri nas zelo prisotni. Simbolno zastopata dva različna politična, geografska in kulturna prostora,« pravi Jernej Mlekuž. Pica burek, priljubljena hitra prehrana, pogosti spremljevalec tudi prekrokanih noči, ki se zaključijo s prigrizkom na ulici, pa tako predstavlja spoj Vzhoda in Zahoda.

Pica burek tako velja za jed, ki je nastala v Ljubljani, pri čemer pa Jernej Mlekuž pravi, da te vedno spremljajo tudi različne legende. Pri čemer pa je hibrid iz vlečenega testa v Sloveniji dobil status vidne lokalne jedi, kar priča tudi njegova vključitev v kuharico Okusi Ljubljane z naslovom Od nekdaj jedi so ljubljanske slovele: Z Ljubljančani za vsakdanjo in praznično mizo, pod katero se podpisuje etnolog Janez Bogataj. Med recepti za štruklje, leteče žgance, žabje krake, govejo juho z rezanci, Ljubljansko jajčno jed in drugimi jedmi, najdemo tudi usmeritve za pripravo sirnega bureka, ob čemer pa je omenjen tudi pica burek.

Burek, pita iz vlečenega testa z različnimi polnjenji, poznana na Balkanu, Turčiji in Bližnjem Vzhodu, je v Slovenijo prišla v 60. letih prejšnjega stoletja s priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije in vojaki JLA. V tistem času so se v tukajšnjih mestih razmahnile prodajalne burekov, ki so jih vodili Makedonci in Albanci. Jed je v novem okolju postajala vse bolj priljubljena hitra prehrana, proti koncu 80. let pa so slovenske pekarne že začele s pripravo svojih burekov in takrat se je pojavila tudi njegova jabolčna različica. Tega danes ni več oz. ga je težko najti, ob asociaciji na jabolčni zavitek oz. štrudelj, pa ga je mogoče razumeti kot način približevanja lokalnemu okolju. V 90. letih je v Sloveniji burek dobil svoje mesto v slovenskem prevladujočem toku prehranjevanja, delili so ga v vojski, šolah, na zabavah in prireditvah. A je ohranil status »hitre prehrane za plitve žepe, ki na kulinarični lestvici ne kotira precej visoko,« tudi pravi sogovornik. Kar je v primerjavi z Bosno in Hercegovino precej drugačen status, kjer burek »predstavlja neke vrste kruh, v smislu, da mora skoraj vedno biti na mizi in ne deluje kot nekaj cenenega, kar na hitro poješ.« O drugem kulturnem oz. prehrambnemu pomenu priča, že način, kako ga uživamo. V Sloveniji ga največkrat pojemo z rokami, zavitega v papir kar na ulici. Medtem ko ga v Bosni in Hercegovini, kot pojasnjuje Jernej Mlekuž, skoraj vedno postrežejo na krožniku in je pospremljen s priborom. Za razliko od prigrizka pri nas, pa burek v Bosni in Hercegovini, kamor je vstopil s širitvijo Otomanskega imperija na Balkan v 15. stoletju, predstavlja enega od glavnih obrokov. Razlika je tudi ta, da pri nas vsem njegovim pojavnim oblikam pravimo burek, med tem ko je v Bosni in Hercegovini to samo mesni, ostalo so pite.

O različnih kulturnih pomenih, ki se lepijo na jedi, pa Mlekuž pokaže še na eno raven, in sicer jezik. V Bosni in Hercegovini ima sama beseda burek polno pozitivnih pomenov, v reklih je povezanih z domom, domačnostjo in toplino. »Med tem ko pri nas poznamo bolj kot ne slabšalne povezave z burekom, recimo 'ti si burek', 'burek na kvadrat' in 'nimaš za burek',« sogovornik predstavi še simbolni kontekst jedi, ki je bila dolgo povezana z imigracijami in ob tem z družbeno neenakostjo, v pogovornem jeziku pa se je tako v navedenih frazah stekal slabšalni, izključujoči diskurz dominantnega okolja.

Med prehranskimi sinkretizmi, hibridnimi jedmi v tem kontekstu, pa pica burek ni edini. Po letu 2015 je prišlo še do kopice podobnih primerov, spomni Mlekuž. Pojavil se je kranjski burek, polnjen s kranjsko klobaso in kislim zeljem, na kar je ena od večjih slovenskih pekarn odgovorila z burek gibanico, naredili pa so tudi poli burek, ki so ga »oglaševali kot burek z najbolj slovensko salamo.« In kot pravi Mlekuž, zgodba še ni končana, saj se bodo peki burekov zagotovo spomnili še kakšne različice.

Ob tem se lahko spomnimo lanskoletnega 20. aprila, svetovnega dneva uživanja marihunane, ko so v Ljubljani predstavili prvi konopljin burek na svetu. Ekipa spletnega portala Konoplja.net, namenjena ozaveščanju o rabi konoplje, se je povezala z legendarnim ljubljanskim ponudnikom bureka na Bavarskem dvoru in nastal je burek iz konopljinega testa in skute. Na tak način pa je Ljubljana postala rojstni kraj še za eno različico hibridne jedi, tako kot to velja za pica burek.