Banane so danes eden najbolj priljubljenih sadežev po vsem svetu, nekoč pa so veljale za izjemno eksotično dobrino, ki si je le počasi utirala pot iz Azije v preostale dele sveta. Kako je potekal njihov razvoj in zakaj bi jih morali redno uživati, si lahko preberete TUKAJ. V Združenih državah Amerike so se začele uveljavljati okrog leta 1870, zahvaljujoč napredku v ladijskem prometu in botaniki. Do konca stoletja pa je trgovanje z bananami že postalo milijonski posel, ki se ga je lotevalo vse več uvozno-izvozno naravnih podjetij. Veliko družb, ki se je ukvarjalo s prodajo sadja, je imelo namreč sedež prav v New Orleansu v ameriški zvezni državi Louisiana, ob izlivu reke Mississippi v Mehiški zaliv. Tovorne ladje, bogato obložene z bananami, so tako rekoč mašile reko, vse s ciljem, čim prej pripluti v mestno pristanišče, kjer so sadje naložili na vlake in jih razpošiljali po vsej državi.
Solastnik enega od podjetij, ki se je ukvarjalo z uvozom in preprodajo banan, je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja tudi John Brennan, brat Owena Brennana, ki je imel na ulici Bourbon Street v New Orleansu v lasti prestižno francosko-kreolsko restavracijo Brennan's Vieux Carre. Pri vodenju in organizaciji gostinskega obrata mu je pomagala sestra Ella in ravno njo je nekega sončnega dne leta 1951 zadolžil, naj se domisli zanimive ter očem in brbončicam privlačne nove sladice za večerjo, ki so jo tistega dne pripravljali v čast imenovanju eminentnega stalnega gosta Richarda Fosterja za novega predsednika lokalne komisije za preprečevanje organiziranega kriminala. Poleg tega je želel s svojo ponudbo končno premagati večnega tekmeca, bližnjo restavracijo Antoine's Restaurant, ki je že dalj časa daleč naokrog slovela po desertu pečena Aljaska (Baked Alaska), imenovanem tudi sladoled iz pečice.
Že tako ali tako preobremenjena Ella se je panično zatekla v kuhinjo in h kreiranju sladice v kuhinjo povabila restavracijskega kuharskega mojstra Paula Blangéa, ki je prihajal iz Nizozemske, in glavnega natakarja. Med pogledovanjem po kuhinji ter preverjanjem sestavin, ki so jih imeli na zalogi, se je njen pogled ustavil na bananah in v trenutku se je spomnila deserta, ki ji ga je doma večkrat pripravljala mati: zrele rumene sadeže je po dolgem razdelila na polovice in jih na hitro popekla na maslu ter rjavem sladkorju. Ker ji jih je brat John lahko v vsakem trenutku priskrbel poceni ter v praktično neomejenih količinah, so se ji zdele banane ravno pravšnje za pripravo sladice na slavnostni večerji.
Svojo idejo je predstavila kuharju in natakarju, ki sta bila navdušena nad enostavno ter hitro pripravo in skupaj so se odločili, da bodo sladico nadgradili s trikom, ki so ga uporabljali tudi pri konkurenčnem Antoineju in je na goste vedno naredil močan vtis: flambiranjem. Po popečenih bananah so polili rum in močan bananin liker ter ponev z mešanico prižgali ob mizah pred gosti. Za piko na i so dodali še malo cimeta, ki je poskrbel za iskrenje, ter pripravljeno jed servirali s kepico vanilijinega sladoleda. Gostje so bili pričakovano navdušeni, sladico pa sta Ella in Paul poimenovala Fosterjeve banane – v čast slavljencu večera (recept si lahko ogledate TUKAJ). Tako se je rodil desert, ki velja za pristno ameriško klasiko in ga v originalni recepturi še danes lahko naročite v restavraciji Brennan's Restaurant na ulici 417 Royal Street. Če gre verjeti zapisom ameriških medijev, naj bi bilo povpraševanje po njem tako veliko, da samo za pripravo Fosterjevih banan letno v tej restavraciji porabijo kar 16 tisoč kilogramov banan.
Kako pripraviti okusne Fosterjeve banane?
Fosterjeve banane (podroben recept si lahko preberete TUKAJ) pripravimo tako, da na kuhalnik pristavimo ponev, v kateri razpustimo maslo, dodamo sladkor in mešamo, da se ta segreje ter raztopi. Medtem zrele, a še vedno čvrste banane olupimo in po dolžini prerežemo na polovice, jih položimo v ponev s sladkorjem ter pečemo na vsaki strani po nekaj minut, da se zmehčajo. Vmes jih potresemo s cimetom. Nato ponev odstavimo, banane prelijemo z rumom in jih ponovno pristavimo na ogenj ter počakamo, da se alkohol segreje. Nato banane flambiramo. Vmes jih večkrat prelijemo s sokom iz ponve. Ko plamen ugasne, banane razporedimo na desertne krožnike. Na sredino vsakega položimo kroglico vanilijevega sladoleda, sladico prelijemo s sokom iz ponve ter takoj postrežemo.
Poleg omenjene sladice lahko v vročih poletnih dneh iz banan pripravimo tudi:
♦ banane s karamelno omako,
♦ čokoladne banane,
♦ bananin sladoled,
♦ cheesecake z bananami,
♦ bananini mafini z medom,
♦ bananin kruh z orehi,
♦ marmoriran bananin kolač,
♦ Pavlova z bananami in karamelno omako,
♦ umešana jajca z banano,
♦ piščančje polpete z banano.
Flambiranje je poseben kuharski postopek, pri katerem že pripravljeno jed prelijemo z aromatično žgano pijačo, nato pa jo tik pred postrežbo prižgemo, da žareč plamen zajame in opeče jed. Čeprav lahko ta postopek priprave hrane uporabimo za različne jedi, največkrat flambiramo sladice, da sladkor v njih rahlo karamelizira in tako dobijo poseben sladkasto-alkoholni okus. Med najbolj znanimi flambiranimi sladicami je francoska poslastica crêpe Suzette, flambiramo pa lahko tudi različne koktajle (kot je na primer absint) in celo črno kavo. To storimo tako, da kocko sladkorja prepojimo z žgano pijačo, položimo na žlico in prižgemo nad skodelico kave. Gorečo kocko sladkorja nato spustimo v kavo. Francosko ime za ta način priprave je brûlot.
♦ flambiran ananas,
♦ flambiran sladoled,
♦ pita presenečenja,
♦ pečena Aljaska.
Najbolj pomembni značilnosti flambiranja sta ustrezna vročina in hitrost. Jed, ki jo nameravamo flambirati, mora biti zelo vroča, prav tako je potrebno pred prižiganjem segreti tudi alkoholno pijačo: to lahko storimo ločeno od jedi ali pa žganje vlijemo v ponev in ga skupaj s hrano previdno segrejemo na štedilniku. Flambiranje za kuharja ni tako težavno. Postopek je hiter, preprost in varen, če seveda upoštevamo nekaj varnostnih pravil; alkohola na goreči plamen ne prilivamo iz steklenice in šele, ko ogenj ugasne, izogibamo se predolgim rokavom, čipkam, resicam in okrasnim šalom, daljše lase spnemo v čop ali figo, flambiramo pa vedno na varni razdalji od obraza, pohištva in drugih vnetljivih stvari.
Fosterjeve banane veljajo za izjemno enostavno in hitro pripravljeno sladico, ki bo zagotovo šla v slast tako v vročih poletnih, kot v hladnejših zimskih dneh. Poleg omake iz masla, ruma in sladkorja, lahko za izboljšanje okusa dodamo tudi cimet in/ali muškatni orešček. Postrežemo jih lahko s kepico vanilijinega sladoleda, pri serviranju pa lahko poleg tega dodamo tudi stepeno sladko smetano ter različne vrste grobo mletih oreščkov, ki jih posipamo po vrhu. Fosterjeve banane lahko uporabimo tudi kot nadev v palačinkah ali pa jih uživamo brez vsakršnih dodatkov in prilog. Ne glede na to, kako jih boste postregli, ste lahko prepričani, da bodo šle za med.
Sladice
Viri, uporabljeni med raziskovanjem: Nola.com, Npr.org, Gosoin.com, Neworleans.com, Cooksinfo.com, Kitchenproject.com, Wikipedia, Whatscookingamerica.net, Thespruceeats.com, Fandbfood.com, Gourmet.lovetoknow.com
