Svet arom
Gin je svet raznoterih kombinacij in arom. »V skoraj vseh uporabljajo arome citrusov, koriandra in kardamoma, kar nato spremljajo različne posebnosti. Sama imam zelo rada sivko, čeprav je zelo močna in je zato z njeno uporabo treba biti pazljiv. Nešteto je zelišč v različni mešanicah tega priljubljenega alkoholnega napitka,« pojasnjuje sogovornica.
Zanimanje za gin se je tako širilo, v Veliki Britaniji pa je postal zelo dostopen, poceni in popularen. Obstaja podatek, da je Velika Britanija leta 1721 porabila kar 16 milijonov litra te žgane pijače. Leta 1730 je bilo v Londonu 7000 prodajaln, kjer je bilo mogoče kupiti gin, konec 18. stoletja pa je mesto zajelo množično popivanje in visoka stopnja alkoholizma, višja umrljivost zaradi alkohola ter izprijenost proizvodnje in prodaje gina. Tega obdobja se tudi drži ime Gin Craze.
Brinove jagode v spremljavi
Ginu, ki zgodovinsko prihaja iz Nizozemske, dajejo karakter brinove jagode, ki pa jih spremljajo še drugi aromati, kot so različna sadja, zelišča in začimbe, odvisno od recepture. Žitni destilat, ki se ga na svetu med žganimi pijačami takoj za viskijem popije največ, pa ima tudi svoj dan, to je 9. junij. V zadnjem času smo lahko priča tudi njegov zimski različici – kuhanem ginu.
In kaj o tem pomeni poznavalka koktajlov? »Kuhani gin vidim kot odgovor na njegovo popularnost, ki ga spremljajo različne možnosti, kaj vse se da z njim narediti. V zimo, decembrski čas, pa je v tej različici vstopil namesto kuhanega vina. Sama sicer nisem ljubiteljica kuhanega gina in ga nikoli ne bom pripravljala, vendar pa ni s tem, da obstaja, nič narobe.«
Gin in sladice
Eva Dakič pri svojem oblikovanju koktajlov pogosto izhaja iz hrane, okusi in vonji so njen navdih. Zato se zelo rada loti prepletov med jedjo in pijačo. Ena takšnih je tudi njena receptura koktajla z ginom, ki spremlja sladico. Zamisel izhaja iz njene najljubše čokoladne torte z gozdnimi sadeži iz znane ljubljanske slaščičarne. Ta je bila navdih za njen koktajl, ki ga je poimenovala Purple forest. Zanj je uporabila slovenski džin, limetin sok, pire črnega ribeza, sveže borovnice, domač sivkin sirup, rdeč vermut in svežo meto. Zraven pa krožnik s čokolado, sivko in svežimi gozdnimi sadeži. »Ko ješ zraven čokolado, je izkušnja čisto drugačna, okus se razvija,« pravi barlady.
V prazničnem obdobju razmišlja o koktajlih, ki spominjajo na pražene mandlje. »Sama jih imam zelo rada in jih povezujem z decembrskim časom,« še pravi sogovornica. Eden takšnih je koktajl Ring O'Bells, ki spominja na prehod jeseni v zimo, na dan, ko se prižgejo praznične lučke in zadiši po kuhanem vinu, cimetu in praženih mandeljnih, pravi. Gre za kompleksen koktajl, ki ga poznavalka priporoča pred ali po večerji. Sestavljen pa je iz francoskega aperitiva iz encijana in citrusov, ki je infuziran s čajem borovnic ter klinčkov, večkrat nagrajenega gina, ustvarjenega pod okriljem skrivnostnega profesorja Corneliusa Amplefortha, ki je za sogovornico eden najljubših ginov za jesen in zimo, vermuta z vaniljino, čilijevega likerja in kančka sladkega šerija ter mandarinine grenčice. Ob čemer podaja še en namig, ko pravi, da je odličen tudi gin tonik z omenjenim ginom, pomarančno lupinico in zažgano palčko cimeta.
Korak naprej
V pogovoru o svetu gina, kjer smo po butičnih pivovarjih, v Sloveniji dobili tudi butične proizvajalce gina, pa Eva Dakič pravi, da si želi, da bi se ljudje v pokušanju premaknili naprej. V svetu so trenutno popularni koktajli z nižjo stopnjo alkohola, kot na primer z vermutom, sama pa zadnje čase precej raziskuje tudi tekile in meskale. Obe pijači sta narejeni iz agave, medtem ko rastlino pri tekili kuhajo, pri meskalu, ki v Sloveniji ni dobro poznan, pa pečejo pod zemljo in od tu njegov prekajen okus, kot pri kakšnem dimljenem viskiju, še pojasnjuje sogovornica.