Evropski simpozij hrane je dogodek, ki poleg butičnih biserov, inovativnih posameznikov in vseh drugih, ki premikajo meje v svetu turizma, gastronomije in podjetništva, utrjuje pozicijo Slovenije na svetovnem gastronomskem zemljevidu ter postavlja nove mejnike na področju prehranskih sistemov. Letošnji simpozij se je osredotočal na pomen trajnostnega odnosa do hrane, ki celostno vpliva na posameznika, okolje in skupnost, ter na pomen oblikovanja odgovornejših navad, s katerimi v ospredje prihaja bolj zavestno in premišljeno ravnanje s hrano.
HRANA za boljši JUTRI
Misli za boljšo prihodnost so na ponedeljkovem strokovnem simpoziju z več kot 200 udeleženci delili izjemni gostujoči govorci. Bogata vsebina dopoldanskega dela simpozija je zajemala temo trajnostnih prehranskih sistemov, popoldanski del pa je bil posvečen gastronomiji.
S ciljem, da dogodek pusti svoj pečat, ne samo na evropskih, temveč tudi svetovnih tleh, so v sodelovanju s številnimi prehranskimi strokovnjaki različnih strok premierno predstavili manifest Prehrane zdravega razuma (ang. "The New Common-Sensitarian" Diet Manifesto), ki je osebna moralna zaveza in hkrati poziv k družbenim, ekonomskim in političnim spremembam. Manifest je v skladu z vsemi podnebnimi zavezami, ki jih je podpisala Slovenija, in nujen za ponovno vzpostavitev trajnostnih prehranskih sistemov z manjšim vplivom na podnebje in okolje. Kot je poudaril Martin Jezeršek, direktor Jezeršek gostinstva, in eden od glavnih organizatorjev simpozija, manifest ni dieta v pravem pomenu besede, ki bi posamezniku določala oziroma omejevala, kaj sme in česa ne sme jesti, ampak je bolj apel posameznikom, da začnejo delati pozitivne spremembe pri prehranskih odločitvah. Ljudje moramo razumeti posledice vsake prehranske odločitve tako s trajnostnega, kot tudi z družboslovnega in etičnega vidika. Kot je poudaril Jezeršek, dnevno sprejmemo okoli 200 prehranskih odločitev, kar je resnično ogromno, zato je povsem razumljivo, da se v veliki količini takšnih odločitev in pomanjkanju časa, občasno tudi 'pregrešimo'. Bolj je bistvenega pomena, da se trudimo premišljeno sprejemati prehranske odločitve, ki bodo koristile podnebju, naravnemu okolju in zdravju ljudi.
Posameznik, ki se 'zaveže' k spoštovanju in upoštevanju manifesta, se ravna po naslednjih načelih:
- večinoma uživa prehrano z manjšim okoljskim odtisom, ki temelji na živilih rastlinskega izvora,
- je zelo malo mesa (še zlasti se izogiba uživanju tehnološko predelanih mesnih izdelkov in rdečega mesa),
- glede na svoje zmožnosti v obroke vključuje ekološka živila,
- aktivno deluje v smeri zmanjševanja količine zavržene hrane,
- kupuje hrano pri lokalnih pridelovalcih,
- izogiba se nepotrebni in okolju škodljivi embalaži hrane in pijač.
Trajnostno osveščen posameznik se zaveda, da je hrana bistvenega pomena tako za zdravje telesa kot tudi za dobro počutje, zato se trudi uživati raznovrstno in polnovredno sezonsko hrano, v kateri prevladujejo živila rastlinskega izvora, zelenjavo (tudi začimbe, zelišča, mikrozelenjavo), stročnice, polnozrnata žita, gobe, oreščke in sadje ter pije navadno ali mineralno vodo ter čaj. Na drugi strani pa je pomembno, da uživa čim manj pretirano sladke in slane ter ocvrte hrane, visokotehnološko predelanih živil, ki vsebujejo nenaravne konzervanse, ojačevalce okusa, nasičene maščobe in holesterol, tudi tehnološko predelanih mesnih izdelkov in rdečega mesa.
Na okrogli mizi, ki jo je vodila prof. dr. Adriana Rejc Buhovac, je s svojimi gosti raziskovala načine, kako lahko postanemo družba zdravega razuma (Common-Sensitarian). Ana Roš, svetovno priznana slovenska chefinja, je pojasnila, da bi morali kuharski mojstri danes izkoristiti svojo vlogo rokovskih zvezdnikov v očeh javnosti, ostati sprememba, ki si jo želijo v svetu, in k temu javnosti tudi pozvati. Pri tem je poudarila, da lahko k spreminjanju prehranskih navad veliko pripomoremo tudi s tem, da začnemo sami kuhati. Tako tudi lažje razvijemo odnos s hrano in poskrbimo, da si pripravljamo zdrave in polnovredne obroke. Kuratorica dopoldanskega dela simpozija dr. Afton Halloran je poudarila, da je treba v želji po doseganju sprememb k bolj trajnostnim prehranskim sistemom nasloviti vse člane družbe. Udeležence je izzvala k razmisleku o tem, kaj lahko sami prispevajo k trajnosti naše družbe kot celote.
Za konec simpozija je Ana Roš s predsednikom slovenske vlade dr. Robertom Golobom izpeljala zanimiv pogovor. Premier je udeležencem zagotovil, da slovenska vlada resno jemlje trajnostno preskrbo s hrano in da bo kmalu sprejela pomembne ukrepe glede obravnavane tematike. A ne le s proizvodnega vidika, temveč tudi z vidika zdravja in okolja. Poudaril je pomen zmanjšane proizvodnje mesa, ki uničujoče vpliva na okolje, in izpustov ogljikovega dioksida: To ne pomeni, da meso iz prehrane izključimo, temveč da ga ne uživamo čezmerno. Z vidika odgovornega odnosa do planeta in trajnostnih prehranskih navad je bolje uživati sezonsko in lokalno pridelano hrano rastlinskega izvora. To je ugodno tudi za naše zdravje. Osebno je prepričan, da bi morala biti prav samooskrba in upoštevanje okolja vodilni načeli slovenske kmetijske politike v prihodnje.
