Mladi kmet z vizijo: Uroš Rozmarič in kmetija prihodnosti

V času negotovih globalnih razmer, višanja cen in podnebnih izzivov postaja lokalno ena ključnih rešitev, tako za potrošnika kot za naravo.

Krajša pot prinaša manj emisij: Povprečen kos sadja v trgovini lahko prepotuje tudi do 2.500 kilometrov, s čimer se povečuje onesnaževanje okolja. Hrana z bližnjih slovenskih kmetij pogosto prepotuje manj kot 100 kilometrov, kar bistveno zmanjša ogljični odtis.

Več hranilnih vrednosti doprinese k boljšemu okusu: Lokalno pridelana hrana je praviloma pobrana v času zrelosti in ne potrebuje dolgotrajnega skladiščenja ali prevozov. Zato vsebuje več vitaminov in mineralov, med katerimi so tudi vitamini A, B, C in E, hkrati pa ohranja polnejši in bolj naraven okus.

Podpora lokalnemu gospodarstvu: Z nakupovanjem izdelkov neposredno pri kmetih ali izdelkov s krajšimi dobavnimi potmi denar ostaja v skupnosti. S tem podpiramo lokalno gospodarstvo in pomagamo ohranjati delovna mesta na podeželju.

Kmetovanje ni le eden najstarejših poklicev, je temelj prehranske varnosti, varovanja okolja in lokalnega razvoja. A kljub temu kmetje že dolgo ne uživajo ugleda, ki si ga zaslužijo. Kmet danes ni več zgolj obdelovalec zemlje, temveč je tudi podjetnik, ekolog, inovator, biolog in skrbnik krajine.

Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s kampanjo Lepo je biti kmet želi pokazati, da gre za spoštovanja vreden poklic prihodnosti, tudi skozi zgodbe tistih, ki to že živijo.

Na robu Prlekije, v Veržeju, že od leta 1895 deluje družinska kmetija Rozmarič. Danes jo vodi mladi gospodar Uroš skupaj z očetom, mamo in sestro. Njihova vizija je jasna: kmetija kot prostor zdrave hrane, vitalnosti, znanja in povezane skupnosti.

Nekoč samooskrbna kmetija je danes usmerjena v ekološko in biodinamično pridelavo oljnic in psevdožit, predvsem buč, sončnic, lana in ajde. Iz njih pridelujejo kakovostna hladno in toplo stiskana olja, moko, kašo in skrbijo za ohranjanje avtohtonih vrst, kot je fižol sorte Ribnčan. Posebej prepoznavni so po bučnem olju, ki mu dodajajo lasten pečat in značaj regije.

Njihovi izdelki so na voljo na kmetiji, lokalnih tržnicah in v izbranih trgovinah. Sodelujejo tudi z javnimi zavodi, saj želijo kakovostno hrano približati tudi otrokom, šolam in lokalni skupnosti.

Čeprav je kmetija uradno registrirana kot ekološka, že več let uvajajo načela biodinamičnega kmetovanja, med drugim uporabo preparatov, kot je gnoj iz roga (preparat 500 P), kompostiranje, kolobarjenje, uporabo zelenega podora in skrbno vzgojo lastnega semenskega materiala. Njihov cilj tako ni le kakovosten pridelek, ampak živa zemlja, zdrava mikrobiološka struktura in dolgoročna plodnost tal.

V času, ko se mnogi mladi odločajo za poklice, ki jih pogosto odtujujejo od narave, je zgodba kmetije Rozmarič navdihujoč opomnik, da je mogoče združiti tradicijo in inovacije. Dokazujejo, da kmetijstvo ni le dediščina, temveč tudi sodobna, inovativna in trajnostno usmerjena dejavnost prihodnosti.

Sponzorirana objava