Kulinarični turizem v svojem bistvu vključuje tri bistvene komponente: izobraževanje, raziskovanje in avanturo. Izobraževanje obsega spoznavanje lokalnih kulinaričnih dobrot, kulture in običajev, včasih tudi zgodb in zgodovine. Raziskovanje širi naša obzorja in omogoča nov, drugačen pogled na okuse, jedi in dediščino nekega kraja ali države. Avantura pa so vsa pristna doživetje s hrano in pijačo, ki jo okušamo prvič in morda vključuje tudi posebne eksotične jedi ali rituale.

Terminologija se morda zdi različna, a pomen ostaja enak. Stroka meni, da se izraz gastronomski turizem v večji meri uporablja v Evropi, večinoma med govorci romanskih jezikov. Za angleško govoreče se ta izraz sliši preveč elitistično. Strokovnjaki si niso enotni niti pri prehrambenem turizmu, saj menijo, da izraz izključuje pijačo, ki je pri hrani skoraj samoumevna. Tako se zdi še najboljša srednja pot izraz kulinarični turizem, ki vključuje oboje in je priljubljena fraza številnih ljubiteljev hrane vseh razredov in zanimanj.

► 2001 - 2012: v samem začetku novega tisočletja so kulinarični turizem opredelili kot iskanje in uživanje v edinstvenih in nepozabnih izkušnjah, ki vključujejo hrano in pijačo tako doma kot po svetu.

► 2012 - 2018: kulinarični turizem vse bolj parira navadnemu turizmu prav s pomočjo družbenih medijev in televizijskih oddaj. Vključuje celotno paleto izkušenj, kuharske tečaje, obiske proizvajalcev, uživanje v ulični hrani, odkrivanje lokalnih ponudnikov, oglede vinskih kleti in obiske prestižnih restavracij. V industriji kulinaričnega turizma je za vsakega nekaj.

► 2018 – danes: hrana postaja vse bolj pomemben dejavnik pri izbiri popotniških destinacij. Turisti porabijo veliko več časa in denarja za edinstvene kulinarične izkušnje. Drastično se je povečalo število turističnih ponudnikov, ki se ukvarjajo s kulinaričnimi dogodki, tečaji …

Nekateri ljudje so zmotno prepričani, da je kulinarični turizem samo oddih z veliko mero dobre hrane, ki jo običajno uživamo v restavracijah. A to še zdaleč ni res. Pri kulinaričnemu turizmu gre za široko paleto doživetij, ki so tako raznolika, da se najde za vsak okus in debelino denarnice nekaj. Kaj vse počnejo ’foodiji’:

⇒ obiskujejo kuharske tečaje ali šole, kjer se učijo priprave lokalnih jedi skupaj z domačini;

⇒ obiskujejo lokalne tržnice, kjer nakupujejo lokalne pridelke (sadje, suho sadje, začimbe …) in spoznavajo eksotične okuse;

⇒ se udeležujejo vodenih izletov po turističnih kmetijah in obiskujejo trgovine z lokalnimi prehrambenimi izdelki;

⇒ obiskujejo tovarne hrane in pijače, ki so odprte za obiske turistov;

⇒ jedo v edinstvenih in doživljajsko naravnanih obratih s prehrano;

⇒ obiskujejo lokalne pekarne, sladoledarne, čokoladnice;

⇒ raziskujejo vse razsežnosti ulične prehrane (street food) ali tradicionalnih restavracij;

⇒ se udeležujejo degustacij lokalnih jedi in pijač.

► Kulinarične degustacije pod vodstvom lokalnih ponudnikov: te navadno vključujejo tako hrano kot tudi pijačo (vino, pivo, vodka, viski, kava), ponujajo pa jih na vseh koncih sveta.

► Kuhanje ali obisk na domu domačina: nekateri domačini v znak dobrodošlice radi povabijo na svoj dom, kjer postrežejo s kosilom ali manjšim prigrizkom. Takšne navade so veliko bolj pogoste v manj razvitem delu sveta. Gre za pristno izkušnjo, kjer poleg lokalnih jedi spoznate tudi običaje druge države.

► Ulična hrana in tržnice: to dvoje je sinonim za potovanja in raziskovanje lokalne kulture. Kljub temu, da je nekoč ulična hrana veljala med turisti za nekaj, čemur se je bolje izogibati, je kultura ulične hrane doživela preobrazbo, njena priljubljenost pa skozi generacije le še narašča.

► Kuharski tečaji: učenje priprave neke lokalne jedi posamezniku omogoča večje razumevanje države, v kateri potuje, in spoznavanje novih ljudi tako domačinov kot tudi popotnikov.

Turizem ni vedno povezan s trajnostnim razvojem, zlasti kadar privablja turiste, ki se ne zavedajo posledic svoji dejanj, zahtev in vedenja v neki lokalni skupnosti. Je pa seveda zgodba precej drugačna, ko govorimo o turistu, ki se trudi razumeti ter na spoštljiv in oseben način povezati z lokalno kulturo in okoljem tudi preko kulinarike. Ta vrsta turizma, če je seveda izvedena pravilno, je orodje za spremembo negativnih vplivov turizma, obenem pa pripomore k pravemu namenu potovanj, ki poleg sprostitve pripomore k širjenju obzorij in spoznavanju neke države prav preko hrane in pijače. Kulinarični turizem prispeva tudi pri razvoju lokalnih skupnosti in spodbuja podjetništvo, saj zagotavlja boljše možnosti tudi manjšinskim skupinam. Povečuje prepoznavnost neke regije in pomaga pri varovanju identitete ter kulture destinacije.

Prirejeno po: Food tourism, World food travel association / Trends in culinary tourism, Global Data