Kaj vse vpliva na okus kave?

Naravno okolje ima tako kot pri vinu, tudi pri kavi močan vpliv na končni okus. Vpliv podnebja, tal, nadmorske višine so le eni izmed ključnih dejavnikov. Vsaka regija ima svoj okus, ki ga veliki ljubitelji kave hitro prepoznajo. Tako ima kava iz Afrike pogosto bolj saden, citrusen in cvetličen okus, medtem kot latinska Amerika ponuja bolj čokoladne in oreškaste tone, Azija pa bolj polne, začinjene in zemeljske okuse.

Velik vpliv na končen okus ima tudi nadmorska višina, kjer kava raste. Višja kot je, počasnejša je rast, kar omogoča, da se v kavnem zrnu razvije več sladkorjev in kompleksnejših arom. Kave iz višjih leg imajo zato običajno bolj sadne in svetlejše note, medtem ko so tiste iz nižin znane po bolj blagem in zemeljskem okusu.

Po obiranju kavnih češenj je potrebno odstraniti plod, da ostane kavno zrno. To se lahko naredi na več načinov:

- Mokra (washed) predelava plod takoj odstrani in zrna fermentira v vodi. Rezultat je čist, svež in bolj kisel okus.

- Suha (natural) obdelava pusti češnje, da se sušijo s plodom vred. Zrno tako absorbira več sadnih sladkorjev, zato nastane saden in sladek okus.

- Polsuha (honey) obdelava je nekaj med mokro in suho predelavo, ustvari pa medene in karamelizirane tone.

Ključna točka pridelave, kjer kava dobi svojo identiteto je praženje. Cilj praženja je, da poudari karakterje zrna in sprosti aromatične spojine. Poznamo tri osnovne stopnje praženja:

- Svetlo oz. lažje pražena kava ohranja značaj porekla in je bolj polna sadnih ter cvetličnih okusov.

- Srednje praženje ustvarja ravnovesje med naravnimi in karameliziranimi toni.

- Temno pražena kava pa prinaša čokoladne, dimljene in grenke note, ter pogosto prekrije značaj porekla.

Razlika v okusu se ustvari tudi v domači kuhinji, saj tudi način priprave vpliva na okus. Pomembno pa je poudariti, da tudi najboljša priprava ne more popraviti slabih zrn.

Ko boste naslednjič pili kavo, si vzemite trenutek in poskusite začutiti, kaj vse se skriva v aromi.

Vir: propercoffeeco.com