Vaša poslovna kulinarična zgodba se je začela s kuharskimi tečaji, ki jih organizirate za turiste, ki obiščejo Slovenijo. Kje se dobili to idejo?
Ko sem potovala po svetu, sem se udeleževala različnih delavnic, na katerih smo se učili priprave tradicionalnih jedi, v Sloveniji pa takšne ponudbe ni bilo, zato se je priložnost ponudila kar sama od sebe. V kulinariko sem bila vpletena praktično že od malih nog, saj se je pri nas doma vedno vse vrtelo okoli hrane. Rada kuham in dobro jem, zato sem se pred dobrimi petimi leti odločila, da poskusim s kulinaričnimi delavnicami za turiste. Na začetku je bilo veliko dela, saj sem morala najti primeren prostor v mestu, navezati stik z različnimi agencijami in postaviti spletno stran. Danes so se stvari že malce obrnile, saj me kontaktirajo tudi kakšne tuje agencije, ki organizirajo potovanja po Sloveniji.
Kako poteka vaša kulinarična delavnica?
Osnovni koncept delavnic je tujcem približati in predstaviti tradicionalno slovensko kulinariko. Pripravimo jim zabaven kulinarični večer oziroma nekakšno druženje z lokalnim prebivalstvom, na katerem se naučijo kuhati slovenske jedi, hkrati pa spoznajo tudi naše vinske regije. Vedno več je tega, da popotniki ne želijo samo oditi v restavracijo in tam jesti tradicionalno hrano, ampak si želijo na nek zabaven in interaktiven način spoznati kulinariko dežele, ki so jo obiskali. Na delavnicah, ki navadno trajajo od štiri do pet ur, najprej naredim nekakšen kulinarični sprehod po Sloveniji, nato pa se udeleženci glede na letni čas naučijo pripraviti tri različne jedi. Poleg preprostih jedi, kot sta frtalja z zelišči in pršutov toč s polento, v meni pogosto vključim tudi ajdovo kašo, saj je zelo tipična Slovenska sestavina, skorajda obvezna jed naših delavnic pa so štruklji iz vlečenega testa. V njihovo izdelavo so udeleženci mogoče še celo najbolj vpleteni, saj se naučijo celotnega postopka, od priprave testa in vlečenja, pa do zavijanja v prtič in kuhanja v osoljenem kropu. Vse pripravljene jedi nato ob ustrezni vinski spremljavi tudi poskusijo, na koncu delavnice pa navadno sledi degustacija domačega žganja.
Ko sem potovala po svetu, sem se udeleževala različnih delavnic, na katerih smo se učili priprave tradicionalnih jedi, v Sloveniji pa takšne ponudbe ni bilo, zato se je priložnost ponudila kar sama od sebe. V kulinariko sem bila vpletena praktično že od malih nog, saj se je pri nas doma vedno vse vrtelo okoli hrane. Rada kuham in dobro jem, zato sem se pred dobrimi petimi leti odločila, da poskusim s kulinaričnimi delavnicami za turiste. Na začetku je bilo veliko dela, saj sem morala najti primeren prostor v mestu, navezati stik z različnimi agencijami in postaviti spletno stran. Danes so se stvari že malce obrnile, saj me kontaktirajo tudi kakšne tuje agencije, ki organizirajo potovanja po Sloveniji.
Kako poteka vaša kulinarična delavnica?
Osnovni koncept delavnic je tujcem približati in predstaviti tradicionalno slovensko kulinariko. Pripravimo jim zabaven kulinarični večer oziroma nekakšno druženje z lokalnim prebivalstvom, na katerem se naučijo kuhati slovenske jedi, hkrati pa spoznajo tudi naše vinske regije. Vedno več je tega, da popotniki ne želijo samo oditi v restavracijo in tam jesti tradicionalno hrano, ampak si želijo na nek zabaven in interaktiven način spoznati kulinariko dežele, ki so jo obiskali. Na delavnicah, ki navadno trajajo od štiri do pet ur, najprej naredim nekakšen kulinarični sprehod po Sloveniji, nato pa se udeleženci glede na letni čas naučijo pripraviti tri različne jedi. Poleg preprostih jedi, kot sta frtalja z zelišči in pršutov toč s polento, v meni pogosto vključim tudi ajdovo kašo, saj je zelo tipična Slovenska sestavina, skorajda obvezna jed naših delavnic pa so štruklji iz vlečenega testa. V njihovo izdelavo so udeleženci mogoče še celo najbolj vpleteni, saj se naučijo celotnega postopka, od priprave testa in vlečenja, pa do zavijanja v prtič in kuhanja v osoljenem kropu. Vse pripravljene jedi nato ob ustrezni vinski spremljavi tudi poskusijo, na koncu delavnice pa navadno sledi degustacija domačega žganja.
Jeseni bo izšla vaša prva kuharska knjiga Cook Eat Slovenija. Kdaj se vam je porodila ideja, da jo napišete?
Ideja mi je rojila po glavi že pred leti, ko sem začela z izvajanjem delavnic. Ko sem si zastavila rdečo nit, pa sem počasi začela z realizacijo tega zahtevnega projekta. Knjiga bo napisana v angleščini, saj je namenjena tujcem, ki pridejo na obisk Slovenije in tudi vsem tistim, ki želijo bolj podrobno spoznati našo tradicionalno kulinariko. Vanjo so poleg receptov vključene tudi družinske zgodbe in nekateri najbolj znani običaji, ki tujcem še bolj približajo našo bogato gastronomsko dediščino. Hrana je zelo pomemben del našega življenja in z njeno pomočjo lahko spoznamo celo zgodovino nekega naroda.
Kakšni recept so zbrani v knjigi?
Gre za recepte tradicionalnih slovenskih jedi, ki so v naši razširjeni družini prisotni že več let in se prenašajo iz roda v rod. Ker nikoli niso bili zapisani, ampak so bili vedno prisotni zgolj v naših glavah, sem se odločila, da je čas, da jih zberem in delim s svetom. Nekateri družinske recepte skrivajo, jaz pa mislim, da jih moramo predati naprej, saj se bo drugače marsikateri recept izgubil. Tako se bodo lažje ohranile tudi tiste že skoraj pozabljene jedi, ki bistveno prispevajo k identiteti naše bogate in zelo raznolike kulinarike. Knjiga bo obsegala več kot 100 družinskih receptov in nasvetov za pripravo tradicionalnih slovenskih jedi, vključen pa bo tudi recept za pravo prekmursko gibanico, ki so mi ga zaupali v Društvu za zaščito prekmurske gibanice.
Če bi morali izbrati, kateri recept vam je je najljubši in zakaj?
Težko je izbrati najljubši recept, ker so mi v resnici vsi ljubi (smeh). Mogoče so mi še najbolj pri srcu skutini štruklji iz vlečenega testa, saj so dobri in hkrati tudi vsestransko uporabni. Lahko so slani ali sladki, jemo jih lahko kot prilogo ali pa samostojno jed s skledo solate. Priprava štrukljev je v bistvu tudi moj prvi spomin na kuhanje z mamo. Tisti občutek, ko prvič mesiš testo in ga potem razvlečeš, je resnično nekaj posebnega in se ti vtisne v spomin za celo življenje.
Ideja mi je rojila po glavi že pred leti, ko sem začela z izvajanjem delavnic. Ko sem si zastavila rdečo nit, pa sem počasi začela z realizacijo tega zahtevnega projekta. Knjiga bo napisana v angleščini, saj je namenjena tujcem, ki pridejo na obisk Slovenije in tudi vsem tistim, ki želijo bolj podrobno spoznati našo tradicionalno kulinariko. Vanjo so poleg receptov vključene tudi družinske zgodbe in nekateri najbolj znani običaji, ki tujcem še bolj približajo našo bogato gastronomsko dediščino. Hrana je zelo pomemben del našega življenja in z njeno pomočjo lahko spoznamo celo zgodovino nekega naroda.
Kakšni recept so zbrani v knjigi?
Gre za recepte tradicionalnih slovenskih jedi, ki so v naši razširjeni družini prisotni že več let in se prenašajo iz roda v rod. Ker nikoli niso bili zapisani, ampak so bili vedno prisotni zgolj v naših glavah, sem se odločila, da je čas, da jih zberem in delim s svetom. Nekateri družinske recepte skrivajo, jaz pa mislim, da jih moramo predati naprej, saj se bo drugače marsikateri recept izgubil. Tako se bodo lažje ohranile tudi tiste že skoraj pozabljene jedi, ki bistveno prispevajo k identiteti naše bogate in zelo raznolike kulinarike. Knjiga bo obsegala več kot 100 družinskih receptov in nasvetov za pripravo tradicionalnih slovenskih jedi, vključen pa bo tudi recept za pravo prekmursko gibanico, ki so mi ga zaupali v Društvu za zaščito prekmurske gibanice.
Če bi morali izbrati, kateri recept vam je je najljubši in zakaj?
Težko je izbrati najljubši recept, ker so mi v resnici vsi ljubi (smeh). Mogoče so mi še najbolj pri srcu skutini štruklji iz vlečenega testa, saj so dobri in hkrati tudi vsestransko uporabni. Lahko so slani ali sladki, jemo jih lahko kot prilogo ali pa samostojno jed s skledo solate. Priprava štrukljev je v bistvu tudi moj prvi spomin na kuhanje z mamo. Tisti občutek, ko prvič mesiš testo in ga potem razvlečeš, je resnično nekaj posebnega in se ti vtisne v spomin za celo življenje.
Tujci na vaših delavnicah so nad slovensko kulinariko večinoma navdušeni? Kaj pa Slovenci? Smo na tradicijo malce pozabili, ali mislite, da še vedno radi kuhamo po receptih naših mam in babic?
Mislim, da imamo Slovenci zelo radi našo hrano, ampak v primerjavi z nekaterimi gastronomsko bolj razvitimi državamo, pa nanjo nismo tako ponosni. Zavedanje o pomenu naše kulinarične dediščine se v zadnjih letih sicer nekoliko izboljšuje, pri tem pa nam pomagajo tudi tujci, ki so nad našo kulinariko večinoma zelo navdušeni. Nam se zdi nekaj povsem vsakdanjega, da gremo v gozd in tam naberemo borovnice, regrat, čemaž ali gobe. S tem živimo že od malih nog, zato se nam to ne zdi nič posebnega, tujci pa so nad tem naravnost navdušeni. In prav to je naša predost in značilnost naše kulinarike. Kot sem že omenila, se to zavedanje počasi spet vrača, pa ne mislim samo odkrivanje tradicionalne kulinarike in uživanje v njej, ampak tudi dejstvo, da ljudje tudi doma vse pogosteje kuhajo domačo hrano in preizkušajo tradicionalne slovenske recepte. To se vidi tudi pri mladih, ki kljub pomanjkanju časa, želijo obujati stare jedi in kuhati po receptih mam in babic.
Kakšni pa so vaši kulinarični plani za prihodnost?
Poleg kuharskih delavnic organiziram tudi tedenske ture za manjše skupine turistov in temu se želim v prihodnje še bolj posvetiti. Cilj je, da gostje v Sloveniji ne preživijo zgolj dan ali dva, ampak se jih poskuša zadržati dalj časa, da jim lahko v celoti prikažemo našo deželo, tudi iz gastronomskega vidika.Turisti tako resnično dobijo edinstveno kulinarično izkušnjo, spoznajo nekatere naše vinarje, kuhajo tradicionalne jedi in uživajo v dobri domači hrani.
Mislim, da imamo Slovenci zelo radi našo hrano, ampak v primerjavi z nekaterimi gastronomsko bolj razvitimi državamo, pa nanjo nismo tako ponosni. Zavedanje o pomenu naše kulinarične dediščine se v zadnjih letih sicer nekoliko izboljšuje, pri tem pa nam pomagajo tudi tujci, ki so nad našo kulinariko večinoma zelo navdušeni. Nam se zdi nekaj povsem vsakdanjega, da gremo v gozd in tam naberemo borovnice, regrat, čemaž ali gobe. S tem živimo že od malih nog, zato se nam to ne zdi nič posebnega, tujci pa so nad tem naravnost navdušeni. In prav to je naša predost in značilnost naše kulinarike. Kot sem že omenila, se to zavedanje počasi spet vrača, pa ne mislim samo odkrivanje tradicionalne kulinarike in uživanje v njej, ampak tudi dejstvo, da ljudje tudi doma vse pogosteje kuhajo domačo hrano in preizkušajo tradicionalne slovenske recepte. To se vidi tudi pri mladih, ki kljub pomanjkanju časa, želijo obujati stare jedi in kuhati po receptih mam in babic.
Kakšni pa so vaši kulinarični plani za prihodnost?
Poleg kuharskih delavnic organiziram tudi tedenske ture za manjše skupine turistov in temu se želim v prihodnje še bolj posvetiti. Cilj je, da gostje v Sloveniji ne preživijo zgolj dan ali dva, ampak se jih poskuša zadržati dalj časa, da jim lahko v celoti prikažemo našo deželo, tudi iz gastronomskega vidika.Turisti tako resnično dobijo edinstveno kulinarično izkušnjo, spoznajo nekatere naše vinarje, kuhajo tradicionalne jedi in uživajo v dobri domači hrani.
Okusne e-novice
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
