Lucija, kuhanje ti ni 'španska vas', kot radi rečemo. To smo lahko videli tudi v kuharskem šovu MasterChef Slovenija, v katerem si pred leti sodelovala. Kako se danes spominjaš te izkušnje? Kaj so bili tisti vrhunci, ki ti bodo za vedno ostali v spominu?

Eden od njih je nedvomno ta, da se v MasterChefu veliko naučiš. Pa ne samo kuhanja, ampak tudi stanja pred kamero. In to je v resnici zlata vredno, saj nekateri ljudje plačujejo šole, da gredo čez takšen medijski 'dril'. Druga stvar je, da se naučiš delati pod pritiskom. Od MasterChefa dalje mi na primer priprava hitrih obrokov predstavlja pravi izziv. Tudi če imam na voljo samo 15 minut. V spominu so mi ostali tudi ljudje, s katerimi sem tekmovala. Seveda pa smo se veliko tudi zabavali, saj je bila v naši sezoni tudi Salome.

Ko smo te takrat v predstavitvenem intervjuju vprašali, kje se vidiš po koncu tekmovanja, si dejala: "Upam, da bom imela še več veselja za kuhanje in ne obratno." Ali se je tvoja želja uresničila? 

Se je. Vedela sem, da bo kuhanja v MasterChefu res veliko in zato sem tudi razmišljala, da bosta na koncu samo dve možnosti: ali se mi bo zagabilo ali pa bom postala s kuhanjem še bolj obsedena. In zgodilo se je prav to drugo. Kot lahko vidim, se to v resnici zgodi čisto vsem, ki pridemo iz MasterChefa. Sama zdaj še raje kuham in tudi vse znanje, ki sem ga dobila v MasterChefu, s pridom uporabljam dalje. Naučila sem se na primer, kako se filira riba in kako se razkosa piščanec. Zdaj piščanca nikoli ne kupujem po kosih, ampak kupim celega, iz katerega lahko za dve osebi pripravim od osem do devet kosil. Če ne verjamete, poskusite in boste videli, da je res tako.   

Od kod pa pri tebi izhajata ta ljubezen in navdušenje nad kuhanjem ter kulinariko? 

Jaz med kuhanjem resnično zelo uživam in to izhaja že  iz moje družine. Šele po MasterChefu sem ugotovila, da je bila moja stara mama v resnici kuharica. Pri nas doma  je bilo nekaj najbolj normalnega, da je vsako nedeljo na mizi domača hrana. Če smo šli ven jest, je bil to prav poseben praznik. Tudi preizkušanje nove hrane je bilo pri nas nekaj zelo normalnega. Nekaj je k temu pripomogla moja mama, ki je domov rada prinesla kakšno novo sestavino, da smo jo potem lahko vsi poskusili, nekaj pa stric in teta, ki sta živela v isti hiši kot mi. Stric je bil po rodu Indonezijec in za vsak rojstni dan sta s teto pripravljala indonezijsko hrano. Ker surovin za te jedi takrat v Jugoslaviji ni bilo moč dobiti, sta jih onadva nekako 'sčarala'. Kokosovo mleko za kari sta na primer naredila iz kokosove moke, ki sta jo prelila z vrelo vodo. Prisoten je bil tudi vpliv mojega očeta, ki izhaja iz Črne gore. Imeli smo tudi svoj vrt in zato smo vedno uporabljali sveže, domače sestavine, presežke zelenjave smo vlagali, sadje pa sušili. Na stara leta vedno bolj cenim vse to znanje, ki sem ga dobila od doma.  

Sprehod po tvojem Instagramovem profilu pokaže, da imaš zelo pester in raznolik kuharski nabor. Od kruha z drožmi, zanimivih azijskih jedi in preprostih enolončnic do veganskih sladic. Kako bi sama opisala svoj kuharski stil?

Svaštalica (smeh). Enkrat me je znanka hecala, da bi morala izdati kuharsko knjigo. Odgovorila sem ji, da bi bilo to zelo težko, ker bi moral biti naslov knjige Brez koncepta. Tako da če oboje združim, bi lahko svoj kuharski stil opisala kar 'svaštalica brez koncepta'. Sama hrano jemljem na zelo lahkoten način. Ko kuham, velikokrat izhajam iz sestavin, ki jih imam v danem trenutku na voljo. Dodatno motivacijo in tudi inspiracijo za kuhanje mi dajejo tudi moji sorodniki. Partnerka na primer ne uživa mleka, nečaka in svakinja imajo celiakijo.  Trudim se kuhati čim bolj zdravo in naravno. Predvsem pa delam na tem, da hrane ne mečem stran, in zelo zagovarjam ponovno uporabo hrane. To konkretno pomeni, da če kupim celo ribo in jo filiram, file uporabim za pripravo kosila, kosti pa uporabim za pripravo juhe. To imam lahko potem za pojesti ali pa jo uporabim za zalivanje rižote, na primer z morskimi sadeži. 

Kaj je tvoja zadnja kuharska pogruntavščina, ki te je res navdušila?

Znam narediti vegansko mocarelo, ki se topi, znam pa tudi sama narediti kravjo mocarelo samo iz mleka in kisa, ki je odličen približek pravi mocareli. Za mene je najboljša pica prav s to mocarelo.

Če bi morala izbrati eno jed, ki bi jo lahko jedla skoraj vsak dan, katera bi to bila in zakaj?

Obožujem špagete, pripravljene z običajno paradižnikovo omako. Recept mi je pred leti zaupala znanka in zelo mi je všeč, ker zanj potrebuješ samo en lonec. V njem najprej skuhaš špagete in jih odcediš. V lonec nato vliješ paradižnikovo mezgo, ki ji dodaš česen in začimbe, ter pustiš, da se omaka malo pokuha. Odstaviš, vmešaš kuhane špagete in čez poliješ domače olivno olje. Še malo pomešaš, da se naredi svilnata omaka, in jed samo še serviraš na krožnike.  

Na našem portal že tretje leto sodeluješ pri zeleno obarvanem kuharskem projektu Kuhinja prihodnosti. Sprva zgolj v vlogi voditeljice, zadnji dve leti pa tudi v vlogi žirantke. Kaj ti je pri tem projektu všeč in česa si se naučila?

Všeč mi je, ker je prijetno biti v kuhinji prisoten tudi v vlogi opazovalca. Do tega projekta te možnosti še nisem imela. V Kuhinji prihodnosti sem se tudi veliko naučila, saj vsak tekmovalec prinese kakšno svojo 'foro'. Na primer uporabi kakšen kuharski trik, ki ga še nisem poznala, ali pa pripravi zanimivo jedi z danih sestavin. Poleg tega je na snemanjih tudi zelo prijetna atmosfera. To, da se imamo fino, se mi zdi zelo pomembno. Dobro sem se počutila že takrat, ko sem bila na snemanjih sama, zdaj ko smo trije žirantje, pa je sploh luštno, saj imamo veliko časa, da se zabavamo, medtem ko tekmovalci kuhajo.  

V Kuhinji prihodnosti je poudarek na zdravih živilih in pripravi okusnih brezmesnih obrokov, za katere tudi ne potrebujemo veliko časa. Katero je tvoje najljubše zdravo živilo in kaj zdravega si sama najraje pripraviš, ko imaš na voljo samo 30 minut? 

Meni so zelo všeč mineštre. Lahko jih narediš samo z zelenjavo, jim dodaš malo mesa ali pa jih narediš na bolj azijski način. Zelo rada jih pripravljam tudi zaradi tega, ker so priročne, da porabiš sestavine, ki jih imaš pri roki ali pa se jih 'moraš'znebiti'. Brez težav lahko v mineštro na primer dodaš kos suhega parmezana in dobiš odličen okus. Kar se tiče zdravih živil, pa bi izbrala ajdo. Všeč mi je, ker jo lahko uporabiš surovo ali kuhano ter jo pripraviš na sladko ali na slano. V neki veganski kuharici sem pred časom našla odličen recept, v katerem surovo ajdovo kašo čez noč namočiš, zjutraj pa jo spereš, ji dodaš določene sestavine in zatem vse skupaj zmiksaš. Tako dobiš zelo okusen in tudi hranljiv obrok, primeren za zajtrk ali malico. 

Med drugim si tudi odlična stand-up komičarka in verjetno je tudi kuhinja prostor, kjer najdeš navdih za svoje nastope. Katera je bila zadnja zabavna prigoda, ki se ti je zgodila med kuhanjem?

Zelo me zabavajo posebne prehranske diete, ki jih imajo ljudje. Tudi zase velikokrat rečem, da nisem samo 'vsejedka', ampak tudi 'vsepojedka', ker vedno vse pojem, kar je na krožniku. Ena od bolj zabavnih prigod pa se mi je zgodila v času karantene, ko mi je zaradi vsakodnevnega kuhanja počasi že začelo zmanjkovati idej, kaj naj pripravim. Da bi si malo popestrila dogajanje, sem se šla igrico, da sem v MasterChefu. Tako sem si naredila celoten mizonplas (mise en place) in si skrbno pripravila vse sestavine za krompirjev golaž, torej olje, čebulo, krompir, mleto papriko, sol in poper. Ko je bil čas, da v lonec dodam papriko, se mi je vse skupaj zdelo nekam preveč oranžno, zato sem je dodala še malo več. No, kmalu sem ugotovila, da sem namesto mlete paprike uporabila kajenski poper, in jed je bila seveda občutno prepekoča. Ampak ker me srce boli, da se hrana meče stran, sem vzela cedilo in vse lepo precedila, da sem rešila vsaj krompir, ki sem ga potem še sprala. Vse sem začela pripravljati od začetka in seveda sem izrecno pazila, da sem tokrat uporabila rdečo sladko papriko. Na koncu se od jedcev nihče ni prav nič pritoževal, ampak ne zato, ker bi bilo tako dobro, ampak zato, ker se v resnici ni mogel. Usta so jih namreč tako pekla, da še govoriti niso mogli, ha ha. 

Kaj je tvoj najljubši kuharski moto, ki mu slediš? 

Ponovna uporaba hrane in čim manj zavrzi.