Kristina, kako si se sploh znašla v slaščičarstvu? Je bila peka sladic nekaj, v čemer si že od nekdaj uživala?

Peči sem začela, ko sem bila stara 11 let, ker je takrat mami zbolela za avtoimuno boleznijo in zaradi nje nekaj časa ni mogla vstati iz postelje. Zaradi tega sem bila nekako prisiljena, da prevzamem gospodinjska dela. In ko sem začela kuhati, sem posledično začela tudi peči, pri čemer sem za razliko od kuhanja tudi zelo uživala. Od takrat dalje sem vedela, da je to nekaj, kar hočem početi v življenju. Po končani osnovni šoli sem šla na gimnazijo, ker sem želela imeti neko splošno izobrazbo, potem pa sem se vpisala na Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani, kjer sem tudi diplomirala. Kar se slaščičarstva tiče, sem se vsega več ali manj sama naučila. Udeležila sem se številnih tečajev, tako v Sloveniji kot tudi v tujini, cele dneve sem prebirala knjige o slaščičarstvu, se izobraževala tudi na svetovnem spletu in v kuhinji več ali manj vsak vikend ustvarjala. In iz tega je nekako zrasla ljubezen do slaščičarstva in peke. 

Se morda spomniš prve torte, ki si jo sama spekla? 

To je bila čisto klasična torta iz vanilijevega biskvita, vanilijeve kreme in jagod. Tortico sem spekla za očijev rojstni dan, stara pa sem bila približno 12 let. Še vedno imam shranjeno sliko te torte, in ko sem jo pred kratkim gledala, sem se spomnila, kakšno strast do peke sem takrat imela. Bila sem čisto brez predsodkov, kakšne morajo biti sladice, kaj je zdaj moderno in kako bodo sladico ocenili drugi. Takrat je šlo za čisto veselje in užitek ob peki. 

Kaj ti je pri tvojem delu najbolj všeč? Kateri del/postopek izdelave sladic ti je najljubši?

Prav poseben užitek najdem v tem, ko vidim, kako lahko iz par sestavin narediš nekaj čudovitega in dobrega. Meni je smisel slaščičarstva to, da naredim nekaj dobrega in s tem tudi osrečim druge. Uživam v vseh posameznih korakih izdelave sladice, saj ima čisto vsak postopek nek poseben smisel oziroma čar. Od tega, ko mešaš sestavine in vidiš, kako se povezujejo med sabo, do tega, ko se sladica peče in lahko opazuješ, kako deluje kemija, na koncu pa sledi še okraševanje, ko izdelku dodaš končni videz. 

Od kod črpaš navdih za ustvarjanje? 

Večinoma iz narave. Mislim, da je nekaj najlepšega, ko lahko iz svežih, sezonskih sestavin ustvariš nekaj dobrega in potem glede na sezono sladico tudi ustrezno dekoriraš. Doma imam ogromen vrt, na katerem sem pred leti zasadila tudi veliko vrtnic, s katerimi lahko celo poletje dekoriram sladice. To, da grem lahko na vrt in na njem naberem sestavine in tudi dekoracijo, mi pomeni užitek. Pri delu me navdihujejo tudi druge kreacije, ki jih najdem na svetovnem spletu ali družbenih omrežjih. Tako lahko vidim, kakšni so trendi, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu, in se potem pri ustvarjanju temu poskušam tudi približati. Pri tem je pomembno, da stvari ne kopiraš, ampak jih narediš po svoje, da ohraniš avtentičnost. 

Če bi morala izbrati svojo najljubšo sladico, katera bi to bila in zakaj?

To bi bila moja babka, ki je narejena iz sladkega kvašenega testa in kokosovega nadeva ter potresena s koščki temne čokolade. Mogoče se bo komu zdelo nenavadno, da sem prav to  sladico okronala za najljubšo, ampak je babka nekaj posebnega prav zaradi tega, ker pri njej sodeluje toliko čutov. Že samo njen vonj me ponese v moje začetke peke, ko sem se še učila peči potico. Mislim, da je prav ta spomin tisti, zaradi katerega mi je ta sladica tako ljuba. Poleg tega pa jo imajo radi tudi moji domači in jo tudi zaradi tega tako rada pripravljam, ker vidim, kako jo drugi ljudje radi jedo (smeh). Veliko ljubezni in kvalitetnih sestavin dam vanjo, poleg tega pa mi tudi vedno "rata". 

Kaj pa si želiš, da ljudje občutijo, ko jedo tvoje sladice?

Na prvem mestu kvaliteto sestavin. To mi je v resnici najpomembnejše, saj sama menim, da mora biti sladica predvsem dobra, šele potem mora tudi dobro "izgledati". Druga stvar pa je domačnost. Raje vidim, da je stvar preprosta in res dobra, kot pa da je sladica zelo barvita in bogato dekorirana. V mojih očeh je se je včasih bolje posluževati minimalizma. Mislim, da sladica ni samo nekaj, kar 'prideš in poješ', ampak lahko z njo tudi pričaraš neko vzdušje, ustvariš moment, ki si ga človek potem tudi zapomni. 

Obstaja kakšna sladica, izdelave katere do zdaj še nisi usvojila in si želiš, da bi jo?

Ja (smeh). To je listnato testo, ampak res tisto ta pravo, iz katerega se delajo francoski rogljički. Do tega imam kar nekakšno strahospoštovanje, ampak mislim, da se bom učenja tega postopka zelo kmalu lotila. To je v bistvu edina tehnika, ki je do zdaj še nisem dobro usvojila, in vem, da ko bom enkrat znala to delati, se ne bom znala več ustaviti (smeh).  

Kot si dejala tudi sama, pri sladicah ni pomembno samo to, da so videti lepo, ampak morajo biti tudi okusne. Pri slednjem gre velikokrat za preplet različnih okusov in tekstur, ki se na koncu povežejo v harmonično, edinstveno celoto. Imaš tudi ti kakšen okus, ki ti je še posebej pri srcu?

Moj najljubši je zagotovo okus prave burbonske vanilije. Enkrat sem si za rojstni dan celo spekla torto, ki je bila sestavljena samo iz vanilijevega biskvita iz vanilijeve kreme, notri pa sem dodala še pražene mandljeve lističe. Kombinacija sama po sebi ni nič posebnega, ampak meni osebno je bilo to nekaj najboljšega. 

Jesen nam ponuja pisano paleto pridelkov, ki jih lahko uporabimo v slaščičarstvu. Katera jesenska sestavina te pri ustvarjanju sladic najbolj navdihuje in na kakšne načine jo najraje uporabiš pri izdelavi sladic?

 Zagotovo je to kostanj. Odlično se obnese v kremah in tortah, odlično pa se kombinira tudi z meni ljubo vanilijo. Pogosto uporabljam tudi sezonsko sadje, še zlasti slive, priljubljena jesenska sestavina pa mi je tudi cimet. 

Kakšni so trenutno trendi v slaščičarstvu? Katere okusi, sladice so najbolj 'in'?

Mango in pasijonka sta v letošnjem letu zagotovo med najbolj trendi okusoma. Še zlasti priljubljena sta bila v poletnem času v obliki sladoleda. Kar se tiče sladic, pa se mi zdi, da gre trend k bolj zdravim sladicam. Da niso več tako sladke, vse bolj priljubljene pa so tudi brezglutenske in veganske sladice. 

Nam morda lahko zaupaš kakšen enostaven trik, ki bo prišel prav vsem ljubiteljskim navdušencem  nad peko sladic?

V bistvu imam dva nasveta. Prvi bi bil, da si pred pripravo vse sestavine pripravimo vnaprej. Tudi sam recept in postopek si moramo počasi in v miru prebrati, da se nam potem kje ne zalomi. Moj drugi nasvet pa je, da če imaš slab dan, se raje ne loti peke (smeh). Četudi se to sliši smešno, se to pri sami peki res pozna. Tudi ko nimaš časa, je bolje, da se raje odpraviš v najbližjo trgovino in si tam kupiš kakšno sladico. Za peko si je res treba vzeti čas, pri tem pa so dobrodošli tudi veselje, dobra volja in pozitivna naravnanost, da nam bo uspelo.

Katero je tvoje najljubše življenjsko vodilo?

Vsako stvar, ki jo delaš, delaj z neko strastjo. Če strasti ni, je v resnici čisto 'brezveze', da to sploh počneš. 

Kakšne so tvoje vizije in dolgoročne želje glede slaščičarstva?

Jaz sem imela že od gimnazije dalje zelo dodelan načrt, kaj bi v življenju rada počela. Takrat se mi je zdelo vse odlično, potem pa je prišel moment, tam nekje po koroni, ko se mi je vse podrlo. Začela sem premlevati in premišljevati, če si to sploh želim. Zdaj se v resnici še malo iščem in razmišljam, katero pot bi rada ubrala. Vem pa, da bi nekoč rada predajala znanje, saj v tem res uživam. Rada bi seveda tudi še naprej ostala v slaščičarstvu. Mogoče bi nekoč imela manjši lokal, v katerem bi izdelovala butične domače stvari, poleg tega pa bi imela tudi kakšne tečaje. Predvsem si želim, da bi v svojem delu uživala, da bi se zjutraj z veseljem odpravila na delo in da bi bila na koncu dneva tudi zadovoljna s tem, kar v življenju počnem.