V Vatikanu se danes začenja konklave, med katerim bo 133 kardinalov izoliranih od zunanjega sveta, dokler ne izvolijo naslednika pokojnega papeža Frančiška. Dokler ni doseženo soglasje in s tem potrditev novega papeža, kardinali glasujejo in spijo v strogo nadzorovanem okolju. 

Ko se kardinali zberejo na konklavu, da izvolijo novega papeža, se vrata v zunanji svet zaprejo. Brez telefonov, elektronske pošte in drugih sodobnih sredstev komunikacije so člani kardinalskega zbora povsem odrezani od dogajanja zunaj Vatikana. Edini znak, ki pride do javnosti, je dim iz dimnika Sikstinske kapele – črn, če dogovora še ni, in bel, ko je novi papež izbran. Kaj se v resnici dogaja med konklavami, ostaja neznanka, a eno je gotovo: kardinali morajo v dneh ali tednih, kolikor lahko traja izvolitev novega voditelja, jesti. O tem, kaj lahko in česa ne smejo jesti v tem času, pa veljajo zelo strogo določena pravila.

Preprosta hrana za pomembno nalogo

Letos bodo kardinali med konklavom nastanjeni v Domus Sanctae Marthae, sodobnem rezidenčnem kompleksu znotraj Vatikana. Za njihove obroke bodo poskrbele redovnice, ki bodo pripravljale skromne jedi, značilne za italijanski pokrajini Lacij in Abruci. Obroki bodo preprosti in hranljivi, brez pretiranega razkošja, kar odraža tudi duhovno naravo konklava – zbranost, ponižnost in namen. Na meniju bodo med drugim: minestrone (klasična zelenjavna juha), testenine, arrosticini (jagnječji ražnjiči) in kuhana zelenjava. 

Stroga pravila in zgodovinske zanimivosti

Že več kot 750 let veljajo za konklave stroga pravila, ki ne omejujejo zgolj komunikacije, temveč tudi prehrano. V srednjem veku so kardinalom obroke pogosto zmanjševali, če odločitev ni bila hitro sprejeta. V 13. stoletju je papež Gregor X. uvedel pravilo, da po treh dneh brez izvolitve kardinali prejmejo le en obrok na dan, po osmih dneh pa le še kruh, vino in vodo, da bi pospešili odločitev in kardinale spodbudili  k večji učinkovitosti. Skozi zgodovino so obroke pogosto pripravljali laični služabniki, pod budnim očesom varnostnikov, da bi preprečili morebitna skrita sporočila v hrani, prtičkih ali celo testeninah.

Danes so metode nekoliko bolj moderne, vendar je namen enak: zagotoviti strogo tajnost procesa. Vsa logistika v času konklava, tudi kuhinja, je pod strogim nadzorom, da se prepreči vsakršno tveganje razkritja informacij.

Ali za kardinale veljajo tudi kakšne prehranske omejitve?

Čeprav ni posebnih verskih prehranskih omejitev, ki bi veljale izključno za čas konklava, mnogi kardinali v tem obdobju sledijo preprostejši, bolj skromni prehrani – kot izraz pobožnosti in notranje priprave na pomembno nalogo. Hrana mora biti ustrezna za vse starosti, saj so med kardinali tudi starejši člani z različnimi zdravstvenimi potrebami.

Povzeto po Bbc.com