Slovenija bo prihodnje leto evropska gastronomska regija, hkrati pa bo predsedovala tudi Svetu EU, zato je pomen lokalnega še toliko večji. "Samo iz slovenske hrane se da narediti fantastično kosilo," je poudaril predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč povabljenim na kulinarično medeno doživetje, ki ga je pripravil kuharski mojster Uroš Štefelin iz Vile Podvin.
"Slovensko čebelarstvo je svetovna posebnost, smo prepoznavni v svetu," je še poudaril Noč in dodal, da bi to morala država izkoristiti. "Da skupaj pišemo medeno pravljico, ki si jo Slovenija zasluži," je še poudaril.
Da so dogodki, s katerimi se promovirajo hrana lokalnega izvora in tradicionalne slovenske jedi pomembni, se strinja tudi etnolog Janez Bogataj. "Glavna težnja v svetovni prehrani je lokalno in regionalno, bodisi glede živil bodisi glede jedi. Premalo je namreč uporabljati samo dobre sestavine, kuhati kakovostno ter misliti zgolj na okuse in začimbe, treba je misliti tudi na zgodbe o jedeh. Te niso pomembne samo zaradi tujcev in turistov, ki prihajajo k nam, ampak tudi zaradi nas samih in naše mladine. Če otroku povemo zgodbo o nastanku neke tradicionalne jedi, jo bo zagotovo z večjim veseljem tudi poskusil," je prepričan Bogataj.
Priznan slovenski etnolog je izrazil zadovoljstvo nad slovenskim kuharskim mojstrom Urošem Štefelinom, ki ki je prevzel "dirigentsko palico" kosila pri čebelarjih. "Štefelina uvrščam med slovenske kuharske mojstre, ki razumejo in vedo, kako je treba našo prehransko kulturno dediščino interpretirati na sodoben način, po meri današnjega časa:"
Tudi Štefelin je poudaril pomen lokalnih sestavin in njihovo uporabo v kuhinji. "Mislim, da je zelo pomembno, da restavracije oziroma kuharski mojstri v svoje delo vključijo širše okolje, se povezujejo s kmeti in pridelovalci ter jih spodbujajo k obujanju in ponovni pridelavi pozabljenih slovenskih sestavin. Pomembno je, da se vsi kuharski mojstri v Sloveniji zavedamo, da smo lojalni do sebe, gostov in kmetov, da uporabljamo in hkrati tudi nenehno iščemo nove sestavine in tradicionalne slovenske jedi ter jih gostu na krožniku ponudimo na malce bolj sodoben način."
Jedilnik, ki ga je slovenski kuharski mojster pripravil, je vključeval številne slovenske jedi in sestavine, kot so ptujski luk, kranjska klobasa, bučno olje, prekmurska gibanica, štruklji in govnač, osrednja sestavina njegovega menija pa je bil med, ki ga je Štefelin opisal kot "unikaten, zdrav in hkrati tudi zelo raznolik produkt, ki bi lahko bil tudi naš prepoznavni znak."
Pred pokušino jedilnika, sestavljenega iz zaščitenih kmetijskih proizvodov, je Štefelin udeležencem dogodka v živo pokazal pripravo jedi, ki jo je poimenoval kar "gorenjski zajtrk". Jed je postregel v "štamperlu", kozarcu, v katerem se navadno postreže žganje, jed pa je bila sestavljena iz kuhane polente, ocvirkov, pasteriziranih rumenjakov in krompirjeve kreme.
Jedilnik, ki ga je slovenski kuharski mojster pripravil, je vključeval številne slovenske jedi in sestavine, kot so ptujski luk, kranjska klobasa, bučno olje, prekmurska gibanica, štruklji in govnač, osrednja sestavina njegovega menija pa je bil med, ki ga je Štefelin opisal kot "unikaten, zdrav in hkrati tudi zelo raznolik produkt, ki bi lahko bil tudi naš prepoznavni znak."
Pred pokušino jedilnika, sestavljenega iz zaščitenih kmetijskih proizvodov, je Štefelin udeležencem dogodka v živo pokazal pripravo jedi, ki jo je poimenoval kar "gorenjski zajtrk". Jed je postregel v "štamperlu", kozarcu, v katerem se navadno postreže žganje, jed pa je bila sestavljena iz kuhane polente, ocvirkov, pasteriziranih rumenjakov in krompirjeve kreme.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
