Kavo prepogosto pijemo rutinirano, gre zgolj za praznjenje skodelice, ki ima določeno funkcijo, da nas zbudi, pospremi srečanja s prijatelji in drugo. A kava je veliko več kot to, je širok pojem, poudarja pražar in odličen poznavalec različnih priprav ter odtenkov kavnih arom Tine Čokl. Sam tudi pravi, da poznamo tri ravni pitja tega aromatičnega napitka. Prvi je že omenjeno rutinirano praznjenje skodelice, drugo je pitje kave, kjer se ji bolj posvetimo, še korak dalj od tega pa je njeno degustiranje, kjer se v okušanje njenih različnih arom podamo brez dodatkov in osredotočeno. Kava je ves čas z nami in pred nami, vendar beži mimo nas. Prištevamo ji določeno vlogo, vendar pa se ob tem premalo posvečamo kontekstu njene pridelave in njene nadaljnje preobrazbe ter priprave. Če jo želimo resnično okusiti, jo je treba piti v njeni najbolj prvinski obliki, kar pomeni izključno izluženo, brez mleka in sladkorja.
Za Tineta Čokla je najboljša sveža kava, kar vključuje uživanje zadnje letine, pri čemer pa so pomemben del njene kakovosti tudi pogoji, v katerih je bila proizvedena. To vključuje njeno pridelovanje brez izkoriščanja ljudi in okolja, tudi poudarja sogovornik. Torej, da pridelovalcem kave njihovo delo omogoča preživljanje in s tem kakovostno življenje, pomen etičnosti ozadja nastanka te surovine podčrta Tine Čokl. Eno od zagotovil o takšnem transparentnem poreklu kave, ponuja pravična trgovina, še pojasnjuje.

Ob etični in sledljivi izbiri zelenih zrn, je del njene kvalitete tudi način njenega praženja, ob čemer pa je za njeno svežino pomembno, da jo zaužijemo od 3 do 14 dni po praženju, sicer njeni atributi izzvenijo. Še zadnji korak pri tem je njeno ročno in sprotno mletje, vnaprej zmleta kava namreč prav tako izgublja okus. Moja vizija je, da bi imeli ljudje doma za pripravo kave ročne mlinčke. Električni zrna sekajo in tolčejo, ne pa zmeljejo, ob tem pa še pregrejejo, o pomeni enega od korakov do dobre skodelice črnega aromatičnega napitka tudi podaja pražar, ki ima s pridelovalci kave iz Kolumbije, katerih zrna pripravlja za njihovo uživanje že več let, tesne profesionalne in osebne vezi.

Vrhunska kava
V zadnjih letih smo pri nas lahko priča vse več ponudnikom, ki kultivirajo okus kavopivcev in na tem področju sledijo visokim standardom, s tem ko ponujajo Speciality coffee. Ta izraz je prvič uporabila Erna Knutsen leta 1974 za opis kavnih zrn najboljšega okusa, ki jih pridelujejo v posebnih mikro klimatskih pogojih. Opredeljevanje tega temelji na protokolih profesionalcev, eden od teh je, da na osnovi manjšega vzorca, recimo 300 gramov, pregledaš kondicijo pridelka. Zelena zrna spražiš in iz njih pripraviš kavo, čemur nato sledi t. i. cuping, kjer s srkanjem z žlic okušaš napitek, pri tem pa ocenjuješ kakovost in razpon arom, postopek pojasnjuje strokovnjak. Z izbrano pridelano, obrano, praženo in pripravljeno kavo pa je tako mogoče spoznavati njen raznovrstni aromatični razpon. Kava ni le grenka tekočina, lahko je tudi sadna in še z veliko drugimi odtenki v okusih. Dobre kave pa imajo lahko tudi bolj zahteven okus, se strinja sogovornik. Sadnost je na primer atribut svežih kakovostnih arabic, ki jih je pražar preobrazil na ustrezen način, tudi pravi Čokl. Čeprav je prav sadnost kave, ki ob prvih stikih marsikomu lahko predstavljala kislost, nekaj, kar lahko ljudi odvrne od nadaljnjega poglobljenega, raziskovalnega in bolj gurmanskega pitja kave. Sadnost je informacija v ustih, s katero se moraš srečati dvakrat ali trikrat, da se ti postana blizu. Moraš biti radoveden in ponoviti izkušnjo, k pitju kakovostne kave med drugim spodbuja Čokl.

Od filtra do turške kave v vročem pesku
Z valom Speciality coffe se v kavarnah po Sloveniji množi tudi ponudba njene priprave, med temi so filter tehnike, pa tudi kuhanje turške kave na vročem pesku. A ne glede na vse, je espresso, skuhan na avtomatu, brez dvoma glavni produkt sveta kavarništva in je zato nad njim treba bedeti, pravi sogovornik, čeprav sam prisega na pripravo filter kave. Gre za najbolj čisto frakcijo kave, ki je transparentna, brez kakršnih elmuzij in delcev. Všeč so mi vsi načini priprave, ki omogočajo nadzor nad temperaturo in zato so tako zanimive filter tehnike, kjer se lahko poleg količine vode in kave odločim tudi za stopinje. Ob čemer pa se pri pripravah kave pojavljajo tudi novosti, kot je t. i. cold brew, kjer pri hladnem postopku kava ne pride v stik z vročo vodo in je okus drugačen kot če bi jo ohladili. Pri tem postopku se razvije bolj nežen, lahko tudi rahlo sladek okus.
Nad invencijo hladne priprave kave je Tine Čokl navdušen, le da sam kot nad t. i. cold brew, kjer grobo mleto kavo prelijemo s hladno vodo za med 8 in 48 ur, sam prisega na t. i. cold drip. Pri tem gre za vertikalno postavitev, pojasnjuje, kjer zgornji del predstavlja posoda s hladno vodo, iz nje pelje kapalnik v vmesni del, kjer je valj ali stožec z mleto kavo v filter papirju, v spodnjem delu pa je prazna posoda, kamor se napitek izteka. Iz kapalnika čisto na vrhu voda kapne vsako sekundo, od koder tekočina nato počasi pronica navzdol skozi kavo.
Način priprave turške kave, kot jo svetuje Tine Čokl:
Ljudje večinoma doma, ko kuhajo turško kavo, zavrejo vodo in ko to primešajo kavi in jo vračajo na ogenj, jo prekomerno izlužijo. Veliko bolje bi bilo, če ne bi uporabljali vrele vode in suspenzije vračali na ogenj, opozarja strokovnjak za kavo. Zato svetuje drugačen način priprave.

Za razmerja velja 1 enota kave proti 15 enotam vode, kar pomeni, da na primer za 10 gramov kave uporabimo 1,5 decilitra vode, vendar pa je lahko tekočine tudi več ali manj.
Vodo skoraj zavremo do te mere, da so na dnu vidni mehurčki, vendar površina miruje. Posodo odstavimo s štedilnika, vanjo vmešamo poljubno količino kave in počakamo, da se usede. Bolj kot je fino mleta, dalj časa bo trajalo, da se je večina posede na dno. Nato jo previdno nalijemo v skodelico, da ne bi vanjo vnesli usedline, saj se ta ves čas spreminja in krepi okus kave.