Kaj pa vem … tako ali tako sem vedel, da bo enkrat treba izpasti, saj je, realno gledano, tam notri nekaj boljših kuharjev od mene, z več znanja, izkušenj in želje po uspehu v tem poklicu. Mogoče še ni bil moj čas, saj menim, da bi lahko premagal še nekaj tekmovalcev, ampak to je pa tudi to. Finala nisem niti pričakoval, niti si ga nisem želel.
Kaj ste si obetali od nastopa na tekmovanju MasterChef Slovenija?
Moj motiv je bil predvsem doživeti to izkušnjo in spoznati še nekaj kuharskih navdušencev. Torej so se mi obeti več kot izpolnili. Moram priznati, da je MasterChef Slovenija izjemno težka preizkušnja, polna ovir. Tisti, ki vse to premaga, si res zasluži vse spoštovanje.
Ste si po tihem želeli zmagati?
Nisem. Moje želje niso tako nerealne … Svoje prihodnosti ne vidim v tem poklicu, saj sem zamudil velik del izobraževanja, ki bi ga moral leta pred MasterChefom pridobiti. Sem še vedno le ljubiteljski kuhar in uživač v gastronomiji, ki občasno kaj dobrega skuha. To je tisto, kar mi bo vedno ostalo. Že na začetku tekmovanja sem si pa želel in si še vedno želim, da zmaga kdo od manj znanih.
Pravzaprav sem v strokovnem smislu spoznal, da je tudi kuharsko izobraževanje zelo pomembna zadeva. Ne zadostuje le, da imaš občutek, brbončice in spretnost. Poznati moraš veliko različnih tehnik, načinov priprave hrane, in to ti potem da širino, da lahko ustvarjaš in kreiraš neke nove odtrgane jedi, ki so povrh vsega še okusne.
Česa vam ni uspelo pokazati?
Pokazati mi ni uspelo marsičesa, saj nobena tema ni nekako "sedla" na moj zelnik. Sem pa zadovoljen, da sem v tako hudi konkurenci imel dvakrat najboljšo jed, kar tudi nekaj pomeni.
Za vas je bil usoden izločitveni test, na katerem ste morali pripraviti jed iz ostankov, ki navadno ostanejo pri kuhanju. Ste zadovoljni z jedjo, ki ste jo pripravili?
Ne vem, z jedjo sem bil zadovoljen. Glede na to, kakšne sestavine sem dobil in kaj je od njih bilo uporabno, mislim, da sem naredil najboljše, kar sem lahko. Sodniki so dali prednost tehnikam in ne okusu, kajti okus moje juhe je bil odličen, pravi morski oziroma ribji. Sodniki so morda pričakovali, da bom naredil še kak raviol, ampak meni se to nekako ni vklopilo v kombinaciji s kremno juho, še zlasti potem, ko mi je izdelava nekaj krutonov končno uspela. Mogoče je bila to napaka.
Se strinjate z odločitvijo sodnikov, da je bila vaša jed najslabša?
Te odločitve ne morem komentirati, saj drugih jedi nisem poskusil. Z nekaterimi komentarji sodnikov o moji jedi se ne strinjam. Na primer: Luka je rekel, da sem prepekel škampe. Uporabil pa nisem škampov, temveč morske kozice, ki so bile predhodno pokuhane, jaz sem jih samo popekel na olju in jih dodal v juho. Alma je povedala, da se je smetana zgrudila, kar ni bilo res. Verjetno je začutila delček krutona, ki je bil namočen v juhi in se je preveč »napil«, saj je minilo kar nekaj časa od konca priprave jedi do same degustacije. Sicer pa so okusi različni in o njih ni vredno debatirati. Sodniki imajo vedno prav, zato pa so sodniki.
Na katero jed, ki ste jo pripravili na tekmovanju, ste najbolj ponosni?
Najbolj sem ponosen na havajsko pico, saj sem prvič delal pico, ki je postala zmagovalna jed, pa še okusna je bila, čeprav nisem imel blage veze, kako bo na koncu izpadlo.
Kateri dogodek iz tekmovanja vam bo ostal v najlepšem spominu?
V spominu mi bodo zagotovo ostali ljudje, s katerimi sem se imel priložnost spoznati. Zelo me je razveselilo, da je v Sloveniji toliko mladih navdušencev, ki se želijo v kuharskem poklicu dokazati in uspeti. Z veseljem bom spremljal njihovo pot in jih podpiral, če bo to v moji moči.
Če bi imeli priložnost, da se vrnete na tekmovanje, kaj bi spremenili oziroma naredili drugače?
Ah, verjetno nič. Po bitki je vsak lahko general. Že pred tekmovanjem bi se moral bolje pripraviti in bi verjetno marsikaj naredil drugače, ampak povabilo za sodelovanje je prišlo precej pozno in odločitev za udeležbo je bila hitra. V glavnem, moral bi se udeležiti kakšnega kuharskega tečaja, kar priporočam vsem ljubiteljem.
Kateri tekmovalec je vaš favorit?
Najbolj navijam za Darka, potem Lovra in Tomaža … To so ljudje, ki so me najbolj prepričali. Matej je tudi zelo zelo sposoben, ampak je mlad in ima še čas. Naj zmaga nekdo od omenjenih treh, pa bom zadovoljen.
Kaj bo vaša naslednja kulinarična mojstrovina?
Ne vem … sem se že preizkušal v peki ala Wellingtonove pečenke s svinjsko ribico. Morda pa je čas, da naredim pravo z biftkom. Imam pa tudi idejo, da bi naredil novi burger, ki bi bil nekakšna orada v lepinji s kajmakom. Se sliši hecno …
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Moja glasbena pot se nadaljuje. Šukar imamo koncert z Esmo Redžepovo 8. 4., na svetovni dan Romov. S skupino Šukar snemamo nov CD, ki bo izšel jeseni. Z življenjsko sopotnico Rymmo vodiva plesno šolo Balerima, in vsako leto naredimo več na področju plesnega izobraževanja otrok, predvsem v baletu in ciganskem plesu … Gremo naprej!
