Prepričana sem bila, da se bom uvrstila na malce višjo stopničko, saj sem imela do sebe nekoliko višja pričakovanja. Žal pa v določenem trenutku okoliščine naredijo svoje. Mogoče je krivo tudi to, da se težko ločim od svojih "piskrov" in štedilnika.
Kaj ste si obetali od tekmovanja?
Od tekmovanja sem si obetala, da bom pokazala širši javnosti, da znam dobro pripravljati jedi.
Ste na splošno zadovoljni s tem, kar ste na tekmovanju pokazali, ali menite, da bi lahko pokazali še več?
Zadovoljna, hja, srednje. Mislim, da bi lahko v nadaljevanju snemanja oddaj pokazala še več, dala še več od sebe.
Iz Lukovih sestavin, se pravi kruha in vina, sem se odločila pripraviti kruhove cmoke, kot jih je delala moja babica, in meso v vinski omaki. Izkušenj kuhanja z vinom nimam veliko, ker mi vino ravno ne diši in bi se mu raje izognila. Rezultat je bil temu primeren.
Ste bili presenečeni, ko so vam sodniki povedali, da ste prav vi naslednja tekmovalka, ki zapušča tekmovanje?
Presenečena pravzaprav nisem bila, ker si tekom snemanja že nekako prepričan, da si ti na vrsti, da greš domov.
Kakšni občutki so vas preplavili ob odhodu iz MasterChef kuhinje?
Po odhodu iz Masterchef kuhinje nisem bila razočarana, vse prej kot to. Lahko rečem, da sem kljub temu, da sem izpadla, zadovoljna in ponosna, da sem bila izbrana za kuhanje v Masterchefu, kar sem si že prejšnja leta zelo želela, pa se žal zaradi vplivov raznih okoliščin nisem prijavila.
Mogoče se mi je zdela naloga s pripravo sipe najtežja, ampak samo zato, ker se z njo še nisem nikoli "soočila". Doma ne pripravljam kakšne posebne morske hrane in tako imam tu "luknjo" v znanju.
Česa ste se na tekmovanju naučili? Kaj ste spoznali o sebi?
Na tekmovanju sem se naučila strpnosti, zvišala se mi je samozavest, začela sem bolj ceniti samo sebe, prepričana sem, da zmorem še več kot prej. Drznila si bom skuhati še kaj drugega, kot je pri meni v navadi. Predvsem si želim "odplavati" ven iz svojih okvirov in se ne osredotočati samo na domačo kuhinjo.
Na katero jed, ki ste jo pripravili na tekmovanju, ste najbolj ponosni?
Zagotovo sem najbolj ponosna na niz domačih jedi, ki sem jih pripravila v izzivu izbire 30 domačih jedi, kjer je bilo treba v 80 minutah pripraviti čim več le-teh. Mislim, da sem časovno prekosila celo samo sebe.
Kateri dogodek iz tekmovanja vam bo ostal v najlepšem spominu?
Seveda ne bom nikoli pozabila na dogodek, ko smo kuhali domače jedi in se je kot presenečenje pred mano pojavil chef Uroš Štefelin, ki ga tudi sicer zelo cenim. Tako njegov obisk kot tudi obisk plesalcev, kar je bila moja druga želja, je bilo zame obenem veliko presenečenje.
Če bi imeli možnost, da se vrnete na tekmovanje, kaj bi spremenili?
Z vrnitvijo na tekmovanje bi verjetno spremenila način priprave jedi, širše razmišljala, se mogoče bolj poglobila v vsako jed. Zdi se mi, da ko enkrat spoznaš celotno situacijo, časovne omejitve in zahteve sodnikov, je vseeno lažje.
Kaj menite o tekmovalcih, ki ostajajo, kdo ima po vašem mnenju največ in kdo najmanj možnosti za zmago?
Zame so vsi tekmovalci enakovredni in vse enako cenim. Seveda imam svojega finalista ali pa finalistko, a ga oziroma jo ne izdam.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Imate morda še kakšne skrite kuharske ambicije, ki jih želite uresničiti?
Za v prihodnje načrtujem izdajo knjige z najljubšimi recepti moje babice. Na nek način kot spomin nanjo, ki je nepozaben. Še naprej pa se želim tudi preizkušati v kuhariji, v kreiranju jedi, v preizkušanju novih jedi. Pred tremi leti sem bila izbrana za kuhanje z Ano Roš, kar mi je preprečila prometna nesreča. Zato upam, da mi kdaj v prihodnje še uspe preizkusiti se v kuhanju s kakšnim slovenskim chefom.
