Sašo: Na začetku tekmovanja sem upal, da ne bom izpadel prvi, saj nisem vedel, kaj pričakovati in tega si resnično nisem želel. Kasneje pa sem se raje posvečal vsakemu izzivu in nisem želel preveč razmišljati o tem, do kam bom prišel. S svojo uvrstitvijo sem zelo zadovoljen.
Iztok: Cilj je bila seveda 50.000 evorov. Sama izkušnja je bila sicer zanimiva, kljub vsemu pa nisem zadovoljen z uvrstitvijo, saj menim, da sem sposoben pokazati veliko več. Žal sem sčasoma uvidel, da je velik del tekmovanja odvisen predvsem od sreče in nekaterih drugih dejavnikov. 

Kako bi z nekaj besedami opisali celotno MasterChef izkušnjo?

Sašo: MasterChef je kot vrtiljak, na katerem veliko kuhaš, spoznavaš nove jedi, sestavine in tehnike ter tudi spoznaš sebe. Nepozabna izkušnja, ki jo priporočam prav vsakemu, ki se spogleduje s kuhanjem.
Iztok: Zanimiva izkušnja, ki je v celoti potrdila moje pričakovanja.

Sašo: Poskušal sem pripraviti poširano belo polenovko na cvetačnem kuskusu. Bil sem nekoliko zmeden in jed mi nikakor ni uspela tako, kot sem si želel. Če bi imel izbiro, jo sodnikom niti ne bi ponudil.
Iztok: Kaj sem pripravil, niti ni več važno … voda pod mostom bi rekli včasih. S krožnikom nikakor nisem bil zadovoljen. Bil je brez duše in je v celoti zrcalil moje takratno počutje.

Sodniki so vam očitali, da niste dali vse od sebe. Je bilo res tako? Se strinjate z njihovimi komentarji?

Sašo: Drži, da nisem dal popolnoma vsega od sebe. Iskreno ne vem točno zakaj, mislim pa, da je bil kriv tudi upad motivacije zaradi neuspešno opravljenega prejšnjega izziva. Z večino komentarjev sodnikov se strinjam, z vsemi pa žal ne.
Iztok: Z njihovimi komentarji se strinjam v celoti. Tam nekje okoli 18. oddaje me je prešinil občutek, da bo počasi dovolj. Tega občutka se nikakor nisem mogel otresti,  to pa se je seveda odražalo tudi v mojem kuhanju.

Sašo: Tega resnično nisem pričakoval. Menim, da sem se na izločitvenem testu izkazal slabše kot Iztok in pričakoval sem, da bom samo jaz tisti, ki bo zapustil tekmovanje. Po drugi strani pa je res, da nisem imel veliko priložnosti oceniti njegove jedi. Sodniki imajo svoje razloge za takšno odločitev in spoštujem njihovo mnenje.
Iztok: Scenarij je bil jasen in pričakovan. Vsaj z moje strani. Če bi se stvari odvile drugače, bi bil nadvse presenečen.

Sašo: Ko sem snel predpasnik, so me preplavili spomini na vse pretekle izzive in prijetno druženje s sotekmovalci. Bili smo super družba in najbolj od vsega mi je bilo žal tega, da jih moram zapustiti.
Iztok: Počutil se nisem nič kaj bolj dramatično ali drugače, kakor drugače. Vsaj ne na ta način, kot je to nakazovala dramatična spremljevalna muzika ob mojem odhodu iz Masterchef kuhinje. V bistvu sem se takoj, ko sem odložil predpasnik začel veseliti svoje pretirano drage vzmetnice, čisto neverjetno glasnega jutranjega živ-žava svojih otrok in nežnega jutranjega objema svoje žene.

Če bi imeli možnost, da se vrnete, kaj bi spremenili?

Sašo: Pripravil bi več jedi, v katere resnično verjamem in sem domač z njimi. Recimo, žal mi je, da nisem imel priložnosti pripraviti katere izmed svojih resnično odličnih presnih sladic. Še nekaj, poskusil bi se še bolj zabavati.
Iztok: Stvari so se odvile, kakor so se pač odvile, zato je zame nadaljnje razglabljanje popolnoma brezpredmetno. Jutri je nov dan.

Česa ste se na tekmovanju naučili? Kaj ste spoznali o sebi?

Sašo: Spoznal sem, da sem pod pritiskom precej manj ustvarjalen in natančen, kot sem v domačem okolju. To je nekaj, na čemer zagotovo še moram delati. Sem se pa tudi veliko naučil in precej nadgradil svoje kuharsko znanje.
Iztok: Nič, kar ne bi že vedel prej. Kakor tudi do drugih, sem vedno odkrit tudi sam do sebe, zato sem redko presenečen. Sem pa prišel do zaključka, da sta direktnost in odkritost danes neverjetno redka zadeva, zato je ljudem veliko lažje sprejeti pretvarjanje.

Sašo: V najlepšem spominu mi ostajajo naši popolni zajtrki. Resnično smo se vsi v ekipi dobro izkazali in delovali kot celota. Fantastično.
Iztok: V najlepšem spominu mi je ostalo pripravljanje krokodila po kitajsko. Takoj ko sem ga dobil v roke, sem vedel, da ga morava pripraviti na nek vzhodnjaški način. Vesel sem bil, da se je Sašo takoj strinjal z mojim predlogom. Njegov ideja, da zadevo pripraviva na sladko sladko-kisel način, je bila samo pika na i.

Kateri tekmovalec je bil vaš največji tekmec? Zakaj?

Sašo: Že od začetka sta bila to Elvis in Sara. Oba sta vrhunska kuharja in nikoli si nisem niti predstavljal, da bi ju lahko premagal na individualnem izzivu.
Iztok: Kar se tiče mene sem najbolj spoštoval Mojco. Mislim, da jo je poškodba noge stala uvrstitve v finale, če že ne same zmage.

Na tekmovanju ostajajo samo še Sara, Lucija, Salome in Elvis. Komu od njih najbolj privoščite zmago? Zakaj?

Sašo: Zmago privoščim prav vsem. Navijam pa za Saro.
Iztok: Najboljšemu.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Sašo: Še naprej bom sledil svojim sanjam, veliko kuhal, pisal knjige, fotografiral, ustvarjal, več plesal in zagotovo tudi več potoval. Sem človek, ki ne zna mirovati, vedno imam v rokavu kakšen projekt ali dva.
Iztok: Nekaj pa moram zadržati zase.

Katera bo vaša naslednja kulinarična mojstrovina, ki jo boste pripravili za svoje najdražje?

Sašo: Zadnje dni mi hodi po glavi panna cotta s šparglji in lešniki. Karkoli bom že pripravil, bo postreženo s širokim nasmehom.
Iztok: Pojma nimam … zelo verjetno bomo nekaj časa jedli bolj tradicionalno.