Kako ocenjuješ izzive na MasterChefu?

Izzivi so bili kar zanimivi, pri nekaterih mi je bil bolj všeč tip naloge, pri drugih vrhunske sestavine, s katerimi smo lahko razpolagali. So pa bili kar zahtevni in ne morem reči, da se mi zdi, da je težavnost izzivov logično napredovala skupaj s tekmovanjem. 

Kateri je bil tvoj najljubši izziv?

Tisti, v katerem sem lahko pripravil Sacher torto. Mislim, da mi ni treba dodatno pojasnjevati, zakaj (smeh).

Ko sva ravno pri torti ... Številne si navdušil z babičinim receptom Sacher torte, ki ga vedno nosiš s seboj. V čem je njena skrivnost, da je tako dobra?

Mislim, da zato, ker je recept stare šole, kar pomeni dve stvari: dobre in bogate sestavine ter nobenih bližnjic. Če moram dodati podnapise: veliko masla, izvrstna temna čokolada in domača marelična marmelada. 

Koga si med tekmovanjem videl kot največjo konkurenco?

Za moje brbončice sta Simone in Jernej kuhala nadvse okusne jedi, so bili pa seveda tudi sotekmovalci, ki so blesteli v raznih tehnikah, npr. Jaka in Žan s postavitvami krožnikov, Leon s teoretičnim znanjem, 'tiha voda' Gašper in seveda eksplozivni Sinke, ki nekako vedno priplava na vrh in je sčasoma dosegel imunost na izločitev. A vendar v tem tekmovanju nikoli ne veš, kdaj in kaj bo koga odneslo.

Je bil mogoče kakšen tekmovalec, ki ti je šel na živce?

Pravijo: "Sovraži greh, ne pa grešnika!" Ta rek bi rad položil tudi na srce prenekaterega bralca in bralke, saj vidim, da so v sodbah in obsodbah nekaterih tekmovalcev izjemno hitri in imajo zelo močne čustvene reakcije na ljudi, ki jih ne poznajo in jih v resnici nikoli ne bodo spoznali in ki nimajo nikakršnega vpliva na dejansko življenje gledalca. Ko je toliko ljudi tako dolgo na kupu in ko smo vsi pod pritiskom, se zgodi, da ti gre kdo ali kaj na živce. Sam lahko izpostavim nekaj lastnosti, ki me motijo na splošno in so se vsaj na neki točki pojavile pri vsaj enem od sotekmovalcev, vendar sem prepričan, da nikogar od sotekmovalcev ne definirajo, vsakomur se pač zgodi napaka in nihče ni zaradi teh stvari ravno Hitler. Niso mi šli na živce ljudje, pač pa določena vedenja, dejanja ali izjave. Ne maram oholosti in samovšečnosti. Ne maram, da se nekdo vedno obnaša kot žrtev. Ne maram prilaščanja tujih zaslug ali nepriznavanja zaslug drugim. Ne maram sebičnosti. Ne maram opravljivosti in prepirljivosti. Ne maram teorij o Nezemljanih. Ne maram, če kdo za skupni napredek skupine ni pripravljen postaviti ega na stran. Ne prenesem seksizma, šovinizma in homofobije. Gašper je v enem intervjuju zelo lepo povedal in delil modrost svoje babice: "Če se brigaš zase, imaš za vse življenje dovolj dela." S tem se zelo strinjam. 

Večinoma me je precej motilo, da se ni dalo na glas igrati kakšne dobre glasbe, malo tršega rocka. Zelo sem pogrešal svoj seznam predvajanja za vožnji Ljubljana - Praga, tam je za vsak slučaj 9 ur težke kovine. Še zlasti pred samimi izzivi pa sem pogrešal himnične napeve Deeja Sniderja in Twisted Sister ali magične solaže mojstrov iz Judas Priest. Dolgotrajna odsotnost od rocka pri meni namreč povzroči lažjo razdražljivost. Je pa sigurno veliko več trenutkov, ko mi je nekdo prav zares pristno polepšal dan (smeh). In so ljudje, ki so mi povsem iskreno prirasli k srcu.

V kuhinji so vas v zadnjem tednu spremljali štirje bratje Jezeršek. Je bil torej tudi pritisk štirikratno potenciran?

Že ko kuhaš za enega Jezerška, je pritisk dovolj velik in se moraš potruditi maksimalno. Ne želim, da bi si kdo ustvaril predstavo, da je v MasterChef kuhinji kdaj dan, ko se ti ni treba do konca potruditi. Še na balkonu je lahko težko.

Sodniki so te kritizirali zaradi uporabe sojine omake, ki si jo poskušal uporabiti pri hrani za promocijo Slovenije. Si zares verjel, da bodo sodniki sprejeli tvoje razmišljanje o spreminjajoči se državi ali si se poskušal samo rešiti?

Dajmo razčistiti to uporabo sojine omake enkrat za vselej. Imel sem jo na pultu, ostala pa je zaprta. Iz gob in špargljev sem dobil zelo dober in izrazit okus in sojina omaka je bila tam popolnoma odveč, zato je ostala neuporabljena. Vzel sem jo, da bi po potrebi dodal par kapljic, samo da bi pomagala poudariti okus gob. Verjamem pa, da bi bilo dobro, da bi čim več ljudi sprejelo razmišljanje o sprejemajoči Sloveniji, ampak nedavni dogodki v državi pravijo, da se to zlepa ne bo zgodilo.

Žirantje so te v prvem izzivu predčasno izločili. Kaj je šlo narobe?

Ne vem, se mi pa zdi, da sem že štartal z 'rumenim kartonom'. Mojo pot za kuharski pult je namreč pospremila izjava, da sem si možnost prislužil izključno z dobro prodajo, ne pa tudi s samo jedjo. Ali je bil drugi 'rumeni karton' zaprta sojina omaka na pultu ali sem veliko napako dejansko naredil kje drugje, mi ni bilo nikoli pojasnjeno, pa konec koncev tudi ni pomembno. Želel sem pripraviti okusno vegansko jed, ki bi izžarevala naravno bogastvo Slovenije, moje lepe domovine, in bi bila hkrati usmerjena v trajnost in okoljevarstvo. Želel sem spodbuditi ljudi in pokazati, da vrhunska kulinarika in slovenska tradicija sežeta preko kolin, čezmernega ulova, industrijskega klanja ... To je pomembno! Pri tem poskusu pa pač nisem bil dovolj zanimiv ali izviren, kakor koli, pač nisem uspel. Vse je bilo v skladu z vnaprej pojasnjenimi pravili igre, skratka, vse je bilo pošteno. 

Med zadnjim ocenjevanjem si bil izredno slabe volje, lahko bi rekli celo jezen. Je bilo to zaradi sodniških komentarjev ali preprosto zaradi razočaranja?

Jezen sem bil, ker me ni nesla neka velika napaka, kot npr. ideja ali sama tehnična zasnova jedi, pač pa to, da sem preveč radodarno, "da bo v kej za ugiznit", rezal vampe, ki pa se zato niso skuhali do mehkega. Ko sem opazil napako, sem sicer nekaj trakcev uspel narezati dovolj na tanko, a žal ne dovolj za porcijo in tako je šel pred sodnike krožnik z mešanim rezultatom. Takšna neumnost človeka drago stane in ko se tega zaveš, kar malo zapeče (smeh). Če navajam velikega mojstra Daniela Sniderja: "If that's your best, your best won't do! (Če je to tvoj vrh, to ne bo dovolj!)"

Na koncu sta pred sodnikom ostala z Jako, oba sta bila dokaj izenačena, tudi sodniki so poudarili, da se je Jaka rešil za las. Kaj ti je šlo takrat po glavi, si menil, da ti bo uspelo?

Ne, nisem menil, da mi bo uspelo. Človek sicer lahko upa, kar hoče, v resnici pa vsak vedno ve, kje zares stoji. Jaka je zelo 'fejst' fant in izjemen kuhar. Če ima kdo v tem tekmovanju pravo miselnost, je to on. V čast mi je, da sem izgubil proti njemu.

Kaj te je MasterChef naučil?

Preveč, da bi lahko naštel. Med drugim sem se nekje v tem procesu ponovno naučil ceniti samega sebe.

Kako zdaj nadgrajuješ oz. uporabljaš znanje, ki si ga pridobil v MasterChefu?

Za dobra prijatelja in mlada upa Republike Slovenije sem kuhal predvolilna golaža v Slovenskih Konjicah in v Škofji Loki. Zdaj, ko sem se preselil nazaj v Ljubljano, pa bom poskusil najti dobrega učitelja in se odpravil delat v profesionalno kuhinjo, kar se delno že uresničuje s sodelovanjem z vrhunsko ekipo Picopeko, čeprav sanj o lastnem 'food trucku' še zmeraj nisem pokopal in bom še naprej delal na tem. V juliju in avgustu bom delal na glasbenih festivalih v Tolminu, do takrat bom usvajal nova znanja, dogovarjam pa se tudi za druge projekte. Iščem pivnico, s katero bi prvič v Sloveniji predstavili prave češke pivniške jedi in prigrizke, da bi tako skupaj dvignili izkušnjo pitja piva v Sloveniji na nov nivo.

Prav tako si želim sodelovati v akciji 'Food not bombs' (Hrana, ne orožje!) v organizaciji nedavno požganega kluba Jalla Jalla na Metelkovi in bi rad sam tudi drugače pomagal pri obnovi tega kluba, da lahko čim prej nadaljuje s svojim plemenitim poslanstvom.