Vse ima nekje svoj začetek in konec. Ni važno kje se konča, važno je, da začneš, da se podaš novim izzivom naproti. Samo tako se ti lahko življenje odpira vedno bolj na stežaj. S svojo uvrstitvijo in nastopom sem zelo zadovoljen, saj sem bil v kuhinji praktično od prvega do zadnjega izziva pred finalom. Hvaležen sem, da sem lahko skozi vse te izzive in dogodivščine rastel. Vsak si na začetku sam pri sebi postavi nek cilj, med samim dogajanjem, ko dobivaš širšo sliko, pa si potem postavljaš nove , veliko bolj realne cilje. Prvi cilj je bil, da dobim predpasnik, nato, da vsaj enkrat navdušim sodnike, ko pa je bila slika vedno bolj jasna, sem se pa zavedel, da če ne bom naredil večjih spodrsljajev, lahko z "lahkoto" pridem do polfinala.
Za vas je bil usoden izločitveni test, na katerem ste morali pripraviti pravo MasterChef večerjo, sestavljeno iz sirovega narastka, steaka s pomfrijem in panna cotte. S kakšnimi težavami ste se med pripravo menija spopadali? Katera jed vam je povzročala največ preglavic?
Med samo pripravo ni bilo večjih težav, vsaj pri narastku in steaku s pomfrijem ne. Po mnenju sodnikov sta bili jedi celo boljši kot Matejevi. Se je pa malo ponesrečilo pri panna cotti, saj sem smetano pustil stepati 20-30 sekund preveč in se je sesirila. Na žalost nisem imel dodatne smetane, da bi jo ponovno stepel in tako se panna cotta s sesirjeno smetano ni lepo povezala in strdila.
Bil sem zadovoljen, saj sem v danem trenutku vedno dal vse od sebe. Najslabše kar lahko narediš, je, da se potem tepeš po glavi in si očitaš, zakaj nekaj nisi naredil tako, kot bi moral. Če daš vse od sebe, si tega ne moreš nič očitati, saj preko sebe pač ne moreš. Na koncu se itak vse zgodi z razlogom. Zavedam se, kje sem naredil napako, ampak se zaradi nje nisem niti malo obremenjeval. Pravzaprav mi je v trenutku, ko se je panna cotta razlila, odleglo, saj sem vedel, da bom lahko odšel domov.
Na zadnjem individualnem testu vam je pri pripravi menija za kulinarične strokovnjake pomagala Kamala. Kako se je 'odrezala' v vlogi vaše pomočnice?
Kamala je bila super. Je zelo hitra in zna se obrniti v kuhinji. Sam pa sem bil na testu malo manj organiziran kot po navadi. Če povem po pravici, sem si na začetku po tihem želel Jeleno ali Tomaža. Jeleno zato, ker bi ji prepustil sladico in bi se sam lahko osredotočil samo na glavno jed. S Tomažem pa sem že večkrat delal skupaj, prav tako pa se tudi zelo dobro razumeva. Prepustil bi mu glavno jed, sam pa bi se lotil sladice. S Kamalo sem bil sicer zadovoljen, saj je naredila vse, kar sem zahteval, a ji nisem dovolj zaupal, da bi ji v celoti prepustil eno ali drugo jed, zato sem idejo tudi dopolnjeval skozi celotno kuhanje.
Vsekakor je bila odločitev pravilna in poštena, ne glede na to, da sta bili moji dve od treh jedi boljši. Panna cotta pač ni bila taka, kot bi morala biti. Matejček mi je bil v vseh teh tednih kot mali bratec, odlično sva se razumela, veliko sva si pomagala, prav tako pa sva se tudi veliko naučila eden od drugega. Matej je odličen kuhar in se spozna na prav vsa področja v kuhinji. Redkost je, da tako dober kuhar obvlada tudi slaščičarsko področje, še zlasti pri 17 letih. Od vseh tekmovalcev ima najmanj let in največ tehničnega znanja. Na koncu sem bil vesel, da sta v finalu dva moja dobra prijatelja, s katerima smo si tako ali drugače pomagali od samega začetka. Celotna MasterChef kuharska izkušnja je bila čudovita, zaradi druženja in dogodivščin pa je bila neponovljiva.
Kakšni občutki so vas preplavili, ko ste izvedeli, da morate zapustiti MasterChef kuhinjo?
Takoj ko je moja panna cotta priplavala na krožnik, sem bil prepričan, da odhajam domov. In kot sem že povedal, sem občutil olajšanje. Nobe nobene jeze ni bilo, preplavila sta me samo sreča in ponos. Celotna izkušnja se ti odvrti pred očmi in si res vesel, da je konec. Bil pa sem vesel tudi zato, ker sem vedel, da bo prva stvar, ki jo bom naredil, ko bom stopil iz kuhinje, da bom "ubil" hladno pivo.
Mislim, da sem že v prejšnjih odgovorih v veliki meri odgovoril na to vprašanje. Najlepše je, ko presenetiš sebe, ko počasi odkrivaš, da je vse, kar potrebuješ že v tebi in Mastrechef ti to pomaga spoznati. Celotna izkušnja je res eno tako lepo poglavje v knjigi življenja. Poglavje, ki se ga boš vedno rad spominjal, poglavje, ki bo v tebi za vedno pustilo pečat. Ta Masterchef so zaznamovala res lepa prijatelstva in solze smeha.
Česa ste se v vseh tednih na tekmovanju naučili? Kaj ste spoznali o sebi?
Naučil sem se veliko novih tehnik, novih naukov in novih trikov. Spoznal sem, kar mi punca pravi že 4 leta, da moram bolj zaupati vase. Ugotovil pa sem tudi to, da se zelo hitro učim. Neko stvar, ki sem samo bežno slišal, kako se naredi, sem potem brez težav uporabil pri kakšnem izzivu. Črpal in dajal sem znanje, kolikor se je dalo. Spoznal sem tudi svojo sočutnost. Ko začneš spoznavati ljudi in njihove zgodbe, te vse tako prevzame, da zmago iskreno bolj kot sebi, privoščiš drugemu. No, seveda se na koncu vprašaš, ali si samo dober človek ali bedak in te bo to teplo v življenju. A v bistvu ni važno, če te lahko dobrosrčnost stane česa materialnega, to si naredil, ker si tako čutil v srcu in če potešiš in osrečiš srce, si naredil največ za svojo dušo in prav to je smisel življenja.
Kateri nasvet ali kritiko, ki so vam jo dali sodniki, si boste za vedno zapomnili?
Najbolj mi je v spominu ostala njihova navdušenost nad tem, da se tako zavzemam za slovensko kuhinjo. Pri izzivu tradicionalne kuhinje mi je Luka celo ponudil pomoč pri promociji naše kuhinje izven Masterchefa.
Na katero jed, ki ste jo pripravili na tekmovanju, ste najbolj ponosni? Zakaj?
Ni jedi, ki bi jo posebej izpostavljal, morda je bila nekaj posebnega samo prva jed - to je bil nekakšen začetek kulinarične rasti, v kateri si lahko z vsakim krožnikom pokazal nekaj novega, nekaj več. Tudi 47 minutni izziv s tremi hodi in 12 krožniki ni bil od muh.
V finalni oddaji se bosta za naziv MasterChef Slovenije borila Matej in Darko. Kateri od njiju si po vašem mnenju najbolj zasluži zmago?
Oba. Oba sta v preteklih tednih dobila prostor v mojem srcu. Oba sta se borila, oba sta napredovala. Obema iskreno želim vso srečo in naj zmaga tisti, ki bo pokazal več.
Kakšni so vaši kulinarični načrti za prihodnost? So se vam zaradi šova odprle kakšne nove poslovne priložnosti?
Načrtom in vizijam ni konca. Že pred začetkom tekmovanja sem bil zelo zaseden z delom na našem kmečkem turizmu, vendar ne v kuhinji, saj je tam šefica moja mama. Dolgoročno jo bom v kuhinji poskušal čim bolj razbremeniti. Želim si, da bi začel uvajati čim več zagnanih mladih kuharjev, ki bi lahko sledili moji viziji na turizmu. Moja funkcija v prihodnosti bo malo širša, kot samo prevzeti kuhinjo. Voditi bom moral ves turizem in kmetijo. Turizem želim nadgrajevati v duhu svojih prednikov, želim pa pustiti tudi nek pečat. Želim, da je naš kmečki turizem čim bolj zanimiv, z manjšim muzejem, degustacijami, predstavitvami, kulinaričnimi večeri s priznanimi kuharji ... Uporabiti želim čim več pridelane domače hrane in ustvariti čim bolj soroščeno vzdušje. Seveda pa se po oddaji odpira tudi veliko drugih priložnosti za sodelovanje.
