Sem praktičen, pošten in zanesljiv. Ne prenašam ljudi, ki se pretvarjajo, prav tako pa se tudi izogibam neumnim in ignorantskim ljudem, kolikor je to danes sploh mogoče. Zamer ne kuham, ljudi, ki jih v svojem življenju nočem, brez zadržkov izločim.
Kaj je tvoja najljubša jed?
Skoraj krvava pljučna pečenka v najrazličnejših oblikah. Sicer pa sem tudi velik ljubitelj enolončnic na 1001 način.
Katera je bila prva jed, ki si jo pripravil?
Mislim, da je bil to jabolčni zavitek, ki sem ga pri šestih letih pripravil skupaj z babico.
Kdo je tvoj najzvestejši in/ali najstrožji kritik?
Jaz osebno. Takoj za mano pa otroci.
Katere so tvoje najljubše sestavine?
Na splošno rad kuham z avtohtonimi slovenskimi sestavinami, vendar se ne omejujem, zato najljubših sestavin v bistvu nimam. Neke specifične sestavine se ponavadi tudi hitro naveličam. Lotim se vsega, kar me zanima, neko jed pa rad pripravim večkrat, z uporabo različni začimb, saj me zanima, kako lahko neki jedi spremeniš karakter, ko jo pripraviš drugače - z bolj eksotičnimi začimbami, drugačnim načinom priprave ipd.
Brez katerega kuhinjskega pripomočka bi bilo življenje bolj zakomplicirano?
Brez ostrega noža, paličnega mešalnika in lupilnika.
Katera je bila tvoja zadnja kuharska pogruntavščina?
Pražanci. To je priloga, nekakšen križanec med ajdovo-krompirjevimi žganci in pražencem.
Jed, ki ti nikakor ne uspe?
Babičina domača gobova juha. Razlog za neuspeh se ne skriva v pripravi, temveč v mešanici gob, ki jih je ponavadi prispeval moj stric, s katerim sem z leti izgubil stike.
Kaj je bila najbolj eksotična hrana, ki si jo poskusil?
Osebno se zelo navdušujem nad "street foodom". Če bi imel možnost, bi obiskal vsako zakotno luknjo na svetu in poskusil njihov lokalni "street food". Še vedno ne morem pozabiti tortilj, ki sem jih jedel v Los Angelesu, čisto blizu Skidrowa. Meso je bilo sicer vprašljivega izvora, vendar je bila to ena najbolj okusnih zadev, kar sem jih kdaj poskusil. Večerja v popularni in pretirano dragi restavraciji, ki je sledila naslednji dan, je bila v primerjavi s temi tortiljami povsem dolgočasna.
Zakaj si se prijavil na tekmovanje MasterChef Slovenija?
Že od prve sezone me najbližji nagovarjajo, da naj se prijavim. Izzivi, ki sem jih videl, kolikor sem tekmovanje pač spremljal, so se mi zdeli kot nekaj, kar bi lahko tudi sam opravil. Kljub vsemu izzivi niso nekaj, kar bi lahko naredil z levo roko, vendar mislim, da je vredno vsaj poskusiti, saj drugače nikoli ne bom vedel. Na koncu pa vse tudi ni odvisno samo od mene.
Kje se vidiš po koncu tekmovanja?
Doma, v krogu svoje družine. O drugih zadevah bom razmišljal po tekmovanju in predvsem potem, ko bom videl, kako se bom odrezal.