Hrana je osnovno gonilo življenja, zdravja, napredka in razvoja civilizacije, živila pa so gorivo človeštva. Raznolikost pridelovanja hrane opazno oblikuje naš planet, bližnje okolje in jedilnike. Tako v Sloveniji poznamo tipično nedeljsko klasiko z govejo juho, kosom govejega mesa, praženim krompirjem, solato in jabolčnim zavitkom za konec. Najbrž nas je večina že uživala v okusih vsaj dela omenjenega menija, ki velja za tradicionalno slovenskega in ga kot narod navad in običajev skrbno negujemo ter ohranjamo. Veliko manj vestni pa smo pri ohranjanju avtohtonih pasem in sort. Tako je težko priti do mlečnih izdelkov bovške ovce, albuminske skute srnaste koze, avtohtone sorte jabolk in buč ter klobas, salam in ocvirkov kraško-poljskega prašiča. Posledično tradicionalne jedi, kot so mlinčevka, toč, ajdova kaša, jabolčni zavitek in mnoge druge, pripravljamo iz uvoženih surovin, ki so pogosto neznanega porekla.
Tudi kuharski velemojstri stavijo na lokalno in tradicionalno
Na srečo se slovenski trgovci zavedajo pomena avtohtonih sort, vrst in pasem, zato boste z malo truda brez težav našli pestro paleto slovenskih surovin in izdelkov, iz katerih boste lahko pripravili izjemne kulinarične kreacije. Morda se sprašujete, zakaj je pomembno, da so sestavine za kuhanje lokalnega izvora, a kot odgovor naj služi samo informacija o tem, da najboljši kuharski mojstri vedno stavijo na izbrane sestavine in se trudijo svojim gostom postreči sezonsko in doma pridelano hrano – bodisi iz domačih vrtov, bodisi iz lokalnih trgovin in tržnic. Ob tem velja poudariti, da s tem, kar dobijo, tudi izjemno preudarno ravnajo. Pravi kulinarični velemojstri se namreč trudijo uporabiti vse, kar je na voljo, tako da meso živali s pridom izkoristijo za zrezke, pečenke, klobase, salame, prekajene in sušene mesnine, okusne jedi iz drobovine ter slastne ocvirke in mast. Iz mleka naredijo jogurte, kefirje, skute, sirotke in različno starane sire ter jih uporabijo pri pripravi jedi, vrednih Michelinovih zvezdic.
Za vrhunsko kuhinjo torej ne potrebujemo preveč eksperimentiranja – dovolj bo že, če se ozremo okrog sebe in poskušamo najti lokalne, avtohtone živali ter rastline in izkoristimo njihove prehrambne potenciale v kulinarične namene. Iz ajdove kaše in moke avtohtonih sort Čebelica, Siva ali Darja bodo nastale izjemne krvavice, solate in žganci, bučno olje iz semen Slovenska golica pa bo s svojim bogatim okusom in gostoto navdušilo še tako zahtevne gurmane, saj po zaslugi odličnih pridelovalcev pridobiva na pomenu tudi v mednarodnem kulinaričnem prostoru. Podobno se godi tudi avtohtonim sortam vina, še posebej radgonski ranini, ki naj bi bila križanec med belim pinotom in zelenim silvancem, pa tudi rebuli, ki jo gojijo večinoma v Goriških Brdih in na vipavskem, ter refošku, ki domuje v slovenski Istri in na Krasu.
Kam po izdelke iz avtohtonih, domačih in tradicionalnih pasem ter sort?
A tu se seznam avtohtonih, domačih in tradicionalnih pasem ter sort šele prične. Pozabiti ne gre na kokoši tradicionalnih pasem in avtohtono štajersko kokoš, ki jih ohranjajo v Pedagoško raziskovalnem centru za perutninarstvo, kjer jih tudi uspešno križajo. Omeniti velja še kapusnice, obsežno skupino zelenjadaric, kamor med drugim sodijo zelje, ohrovt, cvetača, brokoli in kitajsko zelje. V naslednjih tednih bo aktualno zlasti zelje, ki ga bodo pridne gospodinje vestno kisale v sodih in si tako pripravljale zalogo kislega zelja za segedine, sarme in ostale dobrote, pripravljene iz te izjemno okusne sestavine. Če pa nimate časa, prostora ali volje za kisanje, se lahko po svojo steklenico avtohtonega kranjskega okroglega zelja odpravite v Mercator, kjer že nekaj časa stavijo na lokalno ponudbo. Kot poudarjajo, čutijo dolžnost, da izpostavijo pomen pridelave avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort ter živalskih pasem in njihovega ohranjanja kot del kulturne dediščine in pomemben prispevek k večji biotski raznovrstnosti na slovenskem podeželju.
V Mercatorju so ponosni na raznovrstno ponudbo lokalnih izdelkov, ki jo na njihovih policah lahko zasledimo pod oznako Radi imamo domače s prepoznavnim rdečim srčkom in sodelovanje z več kot 160 lokalnimi dobavitelji in 20 kmetijskimi zadrugami. Pri umeščanju domačih izdelkov v asortiman posamezne trgovine sledijo načelu lokalnosti. V okviru lokalne ponudbe tako sedaj na njihovih policah najdemo tudi izdelke iz avtohtonih in tradicionalnih sort ter pasem s prepoznavno oznako Od nekdaj naše s tradicijo. Pod to oznako bomo med drugim našli naravne jabolčne sokove iz sort dolenjska voščenka in goriška sevka, pravo bučno olje lokalnih pridelovalcev, avtohtona vina, izdelke iz mleka srnaste koze, bovške ovce in rjavega goveda ter mesnine kraškopoljca in jajca štajerske kokoši.
Zavedati se je potrebno, da so avtohtone, domače in tradicionalne sorte preživele, ker so bile deležne spoštovanja, odnosa in nege. Na nas je, da jih s spoštovanjem zapustimo tudi za naše vnuke. Začnemo lahko tako, da jih umestimo v naše vsakdanje jedilnike. Za pokušino lahko morda pripravite ajdov potancelj, slastno pogačo iz ajdovega testa in skutinega nadeva, ki se na Dolenjskem lahko najde kot samostojna jed ali ob boku prazničnim dobrotam.
RECEPT: Ajdov potancelj
SESTAVINE:
2,5 dl ajdove moke
2,5 dl ostre moke
1 l vrele vode
500 g BIO ovčje skute
180 g BIO ovčjega jogurta
1 jajce
100 g kisle smetane
Sol
Količine ustrezajo pekaču premera 28 cm.
NAVODILO ZA PRIPRAVO:
Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Zavremo 1 liter vode, v kateri raztopimo eno žličko soli.
Skupaj zmešamo obe moki in zmes poparimo - čez moko prelijemo vrelo vodo in pomešamo. Pustimo, da se sestavine popolnoma ohladijo, nato jih pregnetemo v testo brez grudic.
Pekač namastimo z raztopljenim maslom ali malo olja. Polovico testa razporedimo po dnu pekača in ga poravnamo.
Skuto, jogurt, eno jajce in pol žličke soli zmešamo v mazav nadev. Nadev stresemo v pekač. Po vrhu razporedimo še drugo polovico testa in ga 'potancamo'.
Vse skupaj prelijemo z razžvrkljano mešanico kisle smetane in enega jajca. Pekač postavimo za eno uro v ogreto pečico.
Sponzorirana vsebina
